Janša je v svojem značilnem slogu ocenil trenutno stanje v državi. Dejal je, da je smer, v katero gre danes Slovenija, napačna.
Za Slovenijo je uporabil prispodobo avtobusa, ki na avtocesti vozi v napačno smer, hkrati pa pripomnil: »Za volanom imamo šoferko (Alenka Bratušek o. p.), ki nima izpita in jo skušajo upravljati strici, ki sedijo na zadnjih sedežih, ki pa še nikoli niso vozili avtobusa.«
Dokaz za to je po njegovem menju proračunski primanjkljaj in rebalans, ki ga je DZ potrdil 11. junija in s katerim je »šel primanjkljaj v nebo«. Ob tem je napovedal, da bo Slovenija najpozneje v začetku prihodnjega leta padla s finančnih trgov, in takrat bodo na pomoč prišli drugi, ki bodo pomagali reševati položaj.
Je pa Janša ob tej priložnosti pozabil dodati, da je rebalans proračuna nastal tudi kot posledica odločb evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih in sodbe ustavnega sodišča o protiustavnosti določenih segmentov t. i. varčevalnega zakona (ZUJF). S tem je bila vlada prisiljena vzpostaviti shemo odškodnin za izbrisane, vrniti nezakonito zmanjašan del pokojnin in regresov za preteklo leto, kar se je močno poznalo v že tako obubožanem državnem proračunu.
Politika bi morala v teh kriznih časih stopiti skupaj, saj bi bil le to obraz zrelosti našega sistema, tako pa smo priča prerekanjem in obtoževanjem z ene in druge strani, katerim ni in ni videti konca.
SDS je po mnenju Janše edina stranka, ki ima program, ki bi lahko Slovenijo potegnil iz krize, v lanskem letu pa so, tako pravi Janša, to tudi dokazali. Tudi v prihodnje lahko po njegovih beseda ponudijo prave ukrepe in prave ljudi, ki bi lahko Slovenijo pomagali pripeljati iz krize, ki se pri nas vleče že od leta 2008. Upajmo samo, da naši 'rešitelji' ne bodo takšni, kot so bili znani menedžerji, poslovneži in politiki, ki so paradne konje slovenskega gospodarska z napačnimi naložbami pripeljali v rdeče številke.
Kot je dejal Janša, stranki ni treba pisati novih programov, sami imajo program, ki ga v tem trenutku ne morejo uresničevati, saj so jim to možnost odvzeli z državnim udarom. Pa je šlo res za državni udar? Slednjemu smo bili priča v Egiptu, Tuniziji, kjer je šlo za hitro in nasilno spremembo oblasti, pri čemer je imela glavno vlogo vojska. Pri nas je šlo za golo premešanje politične moči v parlamentu, čemur je sledilo oblikovanje nove vlade. To je v parlamentarnih demokracijah ponavljajoč se proces. Redke so koalicijske vlade, ki uspejo skupaj zdržati cel mandat. In še redkejše so vlade, na čelu katerih bi bil politik obtožen korupcije, ne glede na to, da do pravnomočne obsodbe velja načelo nedolžnosti. Gre se za politično kulturo, katere ni zaslediti ne na levici ne na desnici.
