Ne glede na to – za fotogeničnim nasmehom se je skrivala krhka posameznica, izkoriščena in po eni izmed teorij tudi žrtev nadzora uma, kar naj bi pojasnjevalo njene psihološke tegobe.
Marilyn Monroe naj bi bila ena izmed prvih zvezdnic, ki naj bi bila izpostavljena posebni metodi za nadzorovanje uma, kakršno naj bi izvajala CIA. Program se je imenoval MK Ultra. S pomočjo travme in psihološkega programiranja naj bi Marilyn postala lutke elite.
Mladost
Norma Jeane Mortenson ni imela prijetnega otroštva. Mati je zaradi psiholoških težav ni bila sposobna vzdrževati, očeta ni poznala. Veliko časa je preživela po sirotišnicah in krušnih domovih, v vsaj treh pa naj bi bila zlorabljena.
Stik z okultno platjo Hollywooda
Preden je postala znana, se je v Los Angelesu preživljala kot slačipunca pod imenom Mona. Takrat je prišla v stik z Antonom LaVeyjem, ki je pozneje ustanovil Satanovo cerkev. LaVey naj bi bil eden poznavalec MK Ultre in Marilyn naj bi postala ena izmed njegovih žrtev. Njuno razmerje je omenjeno tudi v njegovi biografiji, a le kot to: afera. V istem času se je LaVey zapletel še z drugo igralko, Jayne Mansfield. Obe naj bi mu služili kot spolni sužnji. Med obema je mogoče potegniti več vzporednic: obe sta bili svetlolaski, a ne naravni; obe naj bi seksualizirali Hollywood; obe sta bili Playboyjevi zajčici; obe naj bi se zapletli tako z Robertom F. Kennedyjem kot JFK-jem.
Zvezda, ki živi kot ujetnica
Še ena skupna točka je, da sta bili obe del modne agencije Blue Book. Tu se je Norma Jean spremenila v Marilyn Monroe. Poznavalci industrije so jo prepričali, naj si spremeni ime in pobarva lase: lik neumne blondinke ji je prinesel vloge v številnih filmih, ki so pomenili spremembo v kulturi Hollywooda. Leta 1956 se je dokončno preimenovala v Marilyn Monroe – v kontekstu umskega nadzora to pomeni dokončno zatrtje njene jedrne osebe, da lahko obstaja le njena programirana različica. Iz več biografij je znano, da Marilyn ni imela veliko osebne svobode. Bila je osamljena s strani družine, da ji ljudje od zunaj ne bi razkrili manipulacije, ki jo je živela. V stikih je bila edino s psihologi in s svojimi upravljavci ter pod nenehnim nadzorom, kar pojasnjuje vso opremo, odkrito v enem izmed njenih domov po njeni smrti.
Pod urokom
Leta 1956 je sprejela judovsko vero in se poročila s tretjim možem, Arthurjem Millerjem. Na tej točki njenega življenja je bila v stiku zgolj z možem, učiteljem igre Leejem Strasbergom in psihologi Margeret Hohenberg, Mariann Kris in Ralphom Greensonom. Ti ljudje so podedovali večino njenega bogastva, pred tem pa upravljali s skoraj vsakim vidikom njenega življenja. Številčnejši, kot so bili obiski psihiatrov, slabše je bilo z njo.
Kirurgova zgodba
Gre za besedilo, ki ga je napisala Marilyn sama. V njem opisuje, kako jo Lee Strasberg in psihiatrinja Margaret Hohenberg po kirurško odpreta. Nekateri menijo, da gre za ubeseditev nočne more; drugi, da gre za opis seanse umskega nadzora, saj je subjekt nemočen zoper klinične poskuse.
Predsedniška 'lutka'
Na vrhuncu kariere se je Marilyn zapletla s takratnim predsednikom ZDA, Johnom F. Kennedyjem. Medtem ko nekateri zgodovinarji njuno razmerje označujejo za afero, raziskovalci metod nadzora uma menijo, da je bila v resnici tako imenovani 'predsedniški model', kar pomeni najvišjo raven programiranih sužnjev. Tako naj bi bila Marilyn prvi tovrstni model, katerega status je terjal skrajne mere nadzora. Po neki teoriji naj bi bilo statuse umsko zasužnjenih mogoče prepoznati po dragih kamnih – tako naj bi predsedniški modeli nosili diamante, smaragdi naj bi pomenili droge, rubini prostitucijo. Obleka, ki jo je Marilyn nosila, ko je zapela predsedniku za rojstni dan, 19. 5. 1962, je vsebovala več kot 2500 diamantov.
Počasen razkroj
Zadnje mesece življenja Marilyn Monroe so zaznamovali nepredvidljivo obnašanje, čudne anekdote in več intimnih razmerij z mogočnimi posamezniki: JFK, njegov brat Robert, Marlon Brando. Vse več naj bi bilo pokazateljev duševne stiske. Tako je June DiMaggio v njeni biografiji zapisala, da se je popolnoma ločila od resničnosti, kar naj bi bil del programiranja. Na snemanju zadnjega filma, ki ga je posnela v celoti, 'The Misfits', naj bi zbolela za nečim resnim. Zdravil jo je psihiater. Nadzor uma? Leta 1962 je pričela snemati film 'Something's Got to Give', a je bila v tako slabem stanju, da jo je studio 20th Century Fox odpustil in tožil za lep znesek. Producent Henry Weinstein je dejal: »Redko kdo izkusi grozo. Vsi smo že izkusili tesnobo, nesrečo, zlomljena srca, ampak tisto, kar je doživljala Marilyn, je bila prvinska groza.«
Zadnja 'seja'
Junija 1962 je Marilyn pozirala za revijo Vogue – fotografiral jo je Bert Stern. Šest tednov pozneje so jo našli mrtvo. Nekateri poznavalci menijo, da je nekaj skrb vzbujajočega v fotografijah – čutna, a postarana Marilyn, vinjena in brez iskrice v očeh. Namerno ali ne, simbolnega je marsikaj, denimo prekrižane fotografije, ki niso bile zadovoljive. Nekateri pravijo, da so se je njeni upravljavci odkrižali iz istih razlogov. Fotografiranje, ki se je zgodilo v najtežjem obdobju njenega življenja (splav, ločitev, prisilna hospitalizacija, vrsta zlorabe), velja za najbolj intimno, hkrati pa tudi za najbolj zgovorno – težje kot je bilo njeno življenje, bolj čutna naj bi bila. Spet menda posledica programiranja. Kakor tudi to, da ni dočakala štiridesetega rojstnega dneva.
Smrt
Petega avgusta 1962 jo je mrtvo v spalnici našel psihiater Ralph Greenson; policija je bila poklicana šele uro za tem. Sobo je očistila sobarica in zamenjala rjuhe. Na tleh je bilo več stekleničk tablet, a nič vode. Pozneje se je našel kozarec, ki ga ob prvi preiskavi ni bilo. Čas smrti je bil večkrat spremenjen. Večina poročil pravi, da zaužitje tablet ni bilo vzrok smrti. Nadalje je Eunice Murray pozneje pomotoma priznala, da je bila Marilyn še živa, ko je k njej prišel psihiater. Nekateri menijo, da je treba stopiti korak nazaj in razumeti, da je bila pogrešljiva žrtev sistema elite, ki jo je zavrgel, potem ko se je njeno programiranje začelo razkrajati.
