Da bo njegova življenjska zgodba odslej srečnejša, pa mu lahko pomagate tudi vi. Lutfi namreč zbira denar za nakup posebej zanj prilagojenega avtomobila.
Lutfi se je rodil leta 1982 v kosovskem kraju Podujevo. Prva otroška leta je preživel kot popolnoma zdrav fant v srečni družini. Vse do tragičnega dne, ki mu je pustil nepopravljive posledice. Ko je pri šestih letih začel obiskovati prvi razred osnovne šole, ga je nekega dne na poti v šolo zbil avto. Poškodba je bila tako huda, da je padel v globoko komo. Ko se je prebudil, pa je sledil šok, ki se ga spominja še danes.
Zdravniki so mu postavili diagnozo paraplegija. Diagnoza, ki je pomenila, da ne bo mogel nikoli več hoditi. Kot pravi sam, je bila to najbolj grozna novica v njegovem življenju. Kljub znani diagnozi pa je zdravljenje potekalo izredno počasi in Lutfi je postajal vse šibkejši, njegovo življenje pa je viselo na nitki. Zaradi slabih kosovskih zdravstvenih razmer ga je oče na lastno odgovornost pripeljal v Slovenijo.
Tukaj pa, namesto, da bi se stvari pričele urejati, so se še bolj zapletle. V ljubljanskem Kliničnem centru so zdravniki videli, v kako slabem stanju je in kako mu lahko pomagajo. A ker kot tuj državljan ni imel zdravstvenega zavarovanja, bi moral oče naprej plačati veliko količino denarja, ki bi zadostovala za zdravljenje. Ker oče ni imel dovolj denarja, so ju zdravniki odslovili.
Imela sta neverjetno srečo, da se je v tistem trenutku mimo njiju na hodniku UKC-ja sprehodila medicinska sestra, ki je videla, da je oče popolnoma obupan. Očetu je svetovala nekaj, kar je Lutfiju rešilo življenje in za kar ji je še danes hvaležen iz dna duše. Svetovala je, da oče Lutfija pusti samega na hodniku, saj mu v tem primeru zdravniki morajo pomagati.
Sama je obljubila, da bo dobro poskrbela za fanta. Oče je s težkim srcem pustil bolnega Lutfija samega na hodniku bolnišnice. Medicinska sestra je držala besedo in se z vsem srcem zavzela za ubogega fanta. Samo v enem dnevu je zbrala ves potreben denar za Lutfijevo zdravljenje. Nekaj ga je prispevala sama, večino pa je poklonil takratni ljubljanski škof. Lutfi je sicer ušel smrti, a zaradi paraplegije ni nikoli več stopil na noge.
Z močno voljo do življenja je zaključil osnovno šolo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, kjer je zaključil tudi srednjo šolo, po srednji šoli pa se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. S svojo rešiteljico – medicinsko sestro – je še danes v tesnih stikih, prav tako z družino, pri kateri je živel do osemnajstega leta. Leta 2008 pa mu je prvič po dolgih letih uspelo ponovno videti prave starše, od takrat so ostali v stikih.
Kot pravi sam, je v življenju prestal veliko hudega, a ga močna volja žene v samostojno življenje. V veliko pomoč na samostojni poti bi mu pomenil avto, ki pa si ga v trenutnem položaju ne more privoščiti, zato zbira denar zanj. Posebno ročko, s katero bo s pomočjo rok upravljal s plinom in zavoro, mu je že podarilo podjetje Pesjan, d. o. o., ki ročke tudi izdeluje, kljub temu pa mu za nakup avta še vedno veliko manjka, zato prosi, da mu pomagate.#
