Novice Svet24

Sprva je bilo govora o terjatvah in premoženju v bruto vrednosti 1,3 milijarde evrov, a v DUTB so opozorili, da bi bil prvi paket lahko nekoliko manjši. Istočasno namreč v bankah poteka neodvisni zunanji pregled kakovosti aktive, ki ga izvaja svetovalno-revizijska družba Deloitte. Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bo končan do sredine julija. Poleg tega bo sicer treba opraviti še posebne stresne teste, katerih izvajalec ter čas in način izvedbe pa še niso določeni.

Evropska komisija zahteva, da se omenjeni neodvisni pregled dokonča pred izvedbo ukrepov za sanacijo bank, ki bi predstavljali državno pomoč. V Bruslju želijo namreč še eno mnenje o višini slabih posojil v slovenskem bančnem sistemu in v bankah, ki bodo prenašala sredstva na DUTB.

Prvi prenos sredstev Nove Ljubljanske banke (NLB) naj bi tako po nedavnih navedbah ministra za finance Uroša Čuferja izpeljali po tržnih cenah, tako da ta ukrep ne bi veljal kot državna pomoč.

S tem prvim svežnjem prenosa terjatev po tržni ceni bi tako dejansko preizkusili sistem delovanja slabe banke in v mednarodno javnost poslali signal, da se je sanacija slabih bančnih terjatev začela odvijati.

"Gre za omejen paket z namenom vzpostavitve, da imamo vse procese vzpostavljene, testirane, da mehanizmi delujejo," je minuli teden pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko.

Sprva se je predvidevalo, da naj bi imel prvi paket slabih terjatev NLB in spremljajočega premoženja bruto vrednost 1,3 milijarde evrov, neto, torej po rezervacijah, pa naj bi bil težak 700 milijonov evrov. Vse skupaj naj bi NLB na slabo banko prenesla bruto 1,9 milijarde evrov oziroma neto okoli milijardo.

V DUTB so sicer jasno povedali, da bodo pred prenosom sredstev opravili lastne cenitve. Poleg tega so pojasnili, da bi se lahko zgodilo, da bo prvi paket manjši od prvotnih načrtov.

Po NLB naj bi nato v roku enega tedna v program ukrepov za krepitev stabilnosti vstopila Nova Kreditna banka Maribor, nato pa v roku dobrega meseca še Abanka.