V koaliciji izpostavljajo predvsem spremembe ustave, pridobitev kredibilnosti na mednarodnih finančnih trgih in bolj umirjeno retoriko, v opoziciji pa vladi očitajo pomanjkanje lastnega koncepta za vodenje in uničevanje z novimi davki.
Koalicija za zdaj trdna
V največji vladni stranki PS ocenjujejo, da so se z izvolitvijo nove vlade razmere v Sloveniji umirile. "Po 100 dneh lahko ponovno govorimo o politični stabilnosti RS, ki je temeljni pogoj za učinkovito reševanje vprašanj povezanih zlasti z gospodarsko krizo," je izpostavil vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Med dosežki v PS navajajo spremembe ustave, čeprav so morali tudi v PS v tem pogledu popustiti in preprečevanje propadanja delovnih mest in podjetij, denimo v primerih podjetij SVEA in Cimos. Pomembno simbolno sporočilo je vrnitev samostojnosti kulturnemu resorju, ocenjujejo.
Glede koalicije ocenjuje, da se zaupanje med partnerji kljub nekaterim različnim pogledom krepi, za kar zasluge pripisuje predvsem premierki Alenki Bratušek. Glede nadaljnjega dela pa izpostavljajo predvsem privatizacijo. V PS se, kot navaja Möderndorfer, zavedajo dvomov glede prodaje državnih deležev v podjetjih, a nimajo "luksuza izbire". Slovenija je danes v situaciji, ko je prisiljena prodati del svojih naložb v gospodarstvo, dodajajo, a obljubljajo, da bodo skrbeli za to, da bodo podjetja pridobila strateške partnerje, ki bodo bodo skrbeli za njihov nadaljnji razvoj. Postopek prodaje bo potekal transparentno in pričakujejo primerne kupnine, so dodali.
Privatizaciji so sicer nasprotovali tudi v koalicijski SD. A koalicija po ju predsednika SD Igorja Lukšiča ostaja trdna zato, ker "stranke pravzaprav iz koalicije nimajo kam iti". Lahko gredo le "v odpoved nalogi, ki je pred Slovenijo". "Koalicija nima možnosti, da bi pokala po ideoloških šivih, ker za to enostavno ni prostora. Koalicija mora biti predvsem usmerjena v to, da povečuje kredibilnost Slovenije v svetu ter kredibilnost vlade in politike pred lastno javnostjo," dodaja Lukšič.
Tudi sicer je po Lukšičevem mnenju glavni uspeh aktualne vlade, da je Sloveniji pridobila kredibilnost na mednarodnih finančnih trgih in uspela prepričati ključne akterje v EU in finančnih institucijah, da je Slovenija sposobna sama rešiti svoje probleme. Glavni neuspeh vlade pa Lukšič vidi v tem, da ji zaenkrat ni uspelo zagotoviti "spremembe filozofije". Po Lukšičevih besedah vlada še zmeraj preveč verjame samo v varčevalne ukrepe: "Vlada bi morala biti tudi bolj proaktivna. Iskati bi morala številne neklasične ukrepe in bolj angažirati intelektualni potencial."
V DL so po besedah vodje njene poslanske skupine Riharda Branislja z do zdaj opravljenim delom vlade zadovoljni. Po njegovih besedah je vlada dokazala, da lahko zagotovi stabilno financiranje države, tik pred sprejetjem je sodna reforma, uspel ji je tudi dogovor s sindikati javnega sektorja ter oblikovanje programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa.
Posebej je zadovoljen, ker je to vlada, ki ne straši in ne razdvaja ter vliva zaupanje. Na očitke, da je vlada do zdaj le prevzemala ukrepe prejšnje vlade in predlagala bolj malo svojih ukrepov, pa odgovarja, da je to do neke mere razumljivo in da je v prvih 100 dneh smiselno, da vlada povzame vse dobre ukrepe predhodnice. V DL tudi čutijo, da so v vladi enakopraven partner.
Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec šteje za uspeh, da je zaradi drugačne retorike vlade prišlo do pomiritve demonstracij. Sicer pa ocenjuje, da je glede na pričakovanja mednarodne in domače javnosti zdajšnja vlada v prvih 100 dneh naredila veliko. Med dosežki predsednik DeSUS izpostavlja vnos fiskalnega pravila v ustavo, spremembe referendumske ureditve, dogovor s sindikati javnega sektorja, uskladitev rebalansa v koaliciji in določitev paketa podjetij, v katerih bo država prodala svoj delež.
Glede DeSUS v vladi pa si Erjavec šteje kot velik uspeh to, da je preprečila namere po znižanju pokojnin. Če dogovora namreč ne bi bilo, bi to po njegovih ocenah lahko peljalo k politični krizi.
V opoziciji bolj kritični
Po mnenju predsednika SLS Franca Bogoviča pa je prvih 100 dni vlade zaznamovalo predvsem pomanjkanje koncepta, ki ga vlada po njegovi oceni ne premore niti danes. Slednje se po njegovih besedah denimo kaže v tem, da je so nekatere stranke, ki so članice vlade, najprej nasprotovale sprejetju fiskalnega pravila, nato pa so v DZ glasovale zanj. Ocenjuje tudi, da je vlada bolj ali manj povzela ukrepe, ki jih je pripravila prejšnja vlada in so jim nekatere zdajšnje stranke koalicije takrat ostro napadale.
Bogovič sicer ocenjuje, da bodo kmalu predčasne volitve. Svoj prvi kritičen trenutek bo vlada po njegovi oceni doživela v začetku novembra, ko bo morala Bruslju poročati, kako uresničuje program stabilnosti, ki ga je predložila EU. Bogovič namreč ocenjuje, da ga ne uresničuje tako, kot se je zavezala. Navaja še, da je vlada samozadostna in da ignorira vse konstruktivne predloge opozicije.
Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa pravi, da se je morala vlada "po začetnih lepih besedah in velikih napovedih soočiti z kruto realnostjo". Po 100 dneh njenega dela pa ocenjuje, da nadaljuje s ključnimi ukrepi prejšnje vlade.
Edina razlika, ki jo Tonin vidi med prejšnjo in sedanjo vlado je ta, da je prejšnja "vlada poskušala neskladje med prihodki in dohodki urejati z zmanjševanjem odhodkov v javnem sektorju, ta vlada pa poskuša vrzel zapolniti z novimi davki". "Pri tem gre dejansko za uničevanje, ki ga po 100 dneh ni konec, ampak se je, kot kaže, šele začelo," je dejal.
V SDS komentarja za STA niso posredovali.
