Ko se podjetje preveč zadolži, njegovi odhodki postanejo večji kot prihodki in zanj ni več rešitve, nastopi čas za stečajni postopek. Na žalost je v večini primerov tako, da najkrajšo potegnejo delavci in delno tudi drugi upniki. Dragi stečajni postopki, ki jim ni videti konca, so za delavce, ki jim je podjetje po navadi v takšnih primerih dolžno nekaj plač in odpravnin, največkrat pogubni. Brez večjega premisleka lahko rečemo, da so to novodobni sužnji.
Čeprav se v stečajnih postopkih vedno izrazi kar nekaj upanja za poplačilo dolgov, saj ima skoraj vsako večje podjetje v lasti kakšno nepremičnino, ki jo lahko proda in s katero bi se lahko poplačali delavci inupniki, pa nikoli ne gre tako, kot kaže sprva. Izkupiček iz prodanih nepremičnin in vsega ostalega imetja je največkrat dovolj le za poplačilo bajnih vsot, nastalih s stečajnimi postopki, in delno za upnike, za preostali del upnikov, ki jih predstavljajo delavci, pa na koncu največkrat ne ostane niti centa.
Trenutno se odvija primer prodaje nepremičnin v stečajnem postopku škofjeloške družbe Viator & Vektor Logistika. Po tem, ko prva dražba škofjeloških nepremičnin družbe v stečaju februarja ni bila preveč uspešna, je stečajni upravitelj objavil drugo javno dražbo, na kateri bodo 25. julija nepremičnine naprodaj po znižani ceni. Izklicna cena za servisni center bo tako namesto 3,2 milijona evrov 2,7 milijona evrov. Na prvi javni dražbi so prodali le enega od sedmih prodajnih sklopov, in sicer parkirišče, za katerega so iztržili 367.000 evrov. Na drugi dražbi pa je še vedno naprodaj servisni center za servisiranje in vzdrževanje vozil in za tehnične preglede motornih vozil z dvoriščem in parkiriščem. Stečaj Skupine Viator & Vektor se je že pridružil najdražjim stečajnim postopkom. Ta naj bi bil končan šele leta 2016, skupaj pa naj bil stal dobre 4 milijone evrov.
Eden takšnih stečajev je tudi Stečaj družbe SCT. Ravno danes poteka dražba štirinajstih stanovanj na Železni cesti v Ljubljani. Izklicne cene stanovanj so postavljene približno na polovico cene, po kateri jihje SCT prodajal pred stečajem. V nekdanji SCT-jev imperij pa je spadala tudi SCT-jeva poslovna stavba na Slovenčevi cesti v Ljubljani, ki so jo neuspešno prodajali na treh javnih dražbah, na koncu pa so jo namesto za prvotne 4 milijone evrov prodali le za 1,91 milijona evrov. Precej žalostna je ugotovitev stečajnega upravitelja družbe SCT, ki je dejal, da če bi poslovodstvo namesto prisilne poravnave, ki je povzročila 'enormne' stroške, takoj predlagalo stečaj, bi družba lahko poravnala vse obveznosti do zaposlenih z naslova plač in odpravnin. Žal je ugotovitev prišla precej prepozno. Kdo bo delavcem poplačal storjeno škodo?
Stečajni postopki pa za sabo ne potegnejo le pogube delavcev, temveč marsikaterega podjetnika, ki plačila terjatev skoraj nikoli ne dobijo v celoti. Kot je znano iz preteklih praks, večje podjetje za sabo potegne še množico manjših. A najbolj skrb vzbujajoče je to, da velike ribe še naprej plavajo v oceanih, medtem ko se manjše v lužicah borijo za preživetje.
