Več članov odbora je pred prodajo zahtevalo opredelitev strateških ciljev privatizacije, številni pa so dvomili, ali so zaradi lastništva delnic podjetij s seznama sploh upravičeni do glasovanja. Na seznamu naložb za prodajo je navedenih 15 podjetij. Gre za deleže države v Adrii Airways, Aeru, Elanu, Fotoni in Heliosu, za katere se je postopek prodaje že začel, ter dodatno še za deleže v Aerodromu Ljubljana, Adrii Airways Tehnika, NKBM, Telekomu Slovenija, Cinkarni Celje, Gospodarskemu razstavišču, Palomi, Termah Olimia Bazeni, Uniorju in Žitu.
"Pred seboj imamo improvizacijo. Imenuje se seznam 15 podjetij, a nihče ne ve, zakaj so se na njem znašal ta podjetja in zakaj ne tudi 16. podjetje," je dejal Andrej Vizjak (SDS). Vladi je priporočil, naj najprej opredeli osnovne usmeritve privatizacije; določi naj torej, katere naložbe so strateške in katere ne, opredeli naj cilje prodaje in predlaga načine prodaje.
Brez klasifikacije naložb za prodajo, ki jo predvideva tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu, obstaja tveganje, da bo pri vsaki prodaji prišlo do politične odločitve, je strankarskega kolega dopolnil Marko Pogačnik (SDS). Predlog klasifikacije je sicer pripravila že prejšnja vlada, a ni prišel skozi parlamentarno proceduro.
Do seznama je bil zadržan tudi Matevž Frangež (SD). "Pred tem bi morali opredeliti, kaj je v tej državi strateško in kaj lahko prodamo takrat, ko je za to pravi trenutek," je dejal. Kljub temu je predlogu napovedal podporo, saj da gre za "del reševanja kredibilnosti države".
"Ali to zdaj ne bo rop stoletja, kot je opozarjala prejšnja opozicija," je vprašal Jožef Horvat (NSi). Tudi on je predlagal, naj se privatizacija nadaljuje tako, kot je bilo zastavljeno z zakonom o Slovenskem državnem holdingu, ki je predvidel tudi klasifikacijo naložb ter prenos vseh podjetij na holding.
Medtem ko je vlada v četrtek sprejela dodatna pojasnila k predlogu sklepa o prodaji državnih naložb, v katerih je zapisala, da bosta nad prodajami lahko bdela računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije, pa so se danes poslanci spraševali, kaj to pomeni za tiste, ki imajo v lasti delnice katerega od podjetij s seznama. "V lasti imam delnice NKBM, kako naj glasujem," je vprašal Horvat.
To vprašanje je na Komisijo za preprečevanje korupcije naslovil tudi Matjaž Han (SD), ki je zaradi dvoma, kako naj glasuje, danes želel ostati kar doma. Na komisiji so mu svetovali, naj javno pove, koliko delnic katerega od podjetij s seznama ima v lasti, kar je danes tudi storil. "Glasoval bom za, upam pa, da mi generacije za mano ne bodo očitale, da sem razprodal državno premoženje," je povedal.
Vsi sprašujejo, kaj in kako se bo prodalo, nihče pa ne sprašuje, zakaj, je ob koncu razprave ugotovil finančni minister Uroš Čufer. "Mislim, da je kriza naredila svoje," je komentiral.
Kot najpomembnejši podjetji s seznama je Čufer izpostavil Telekom Slovenije in NKBM. "Ostale naložbe so zraven zato, da se zadeva naredi nekoliko bolj široko in ni vse breme na teh dveh stebrih," je pojasnil.
Veliko premoženja bo prešlo v last države tudi preko slabe banke, je še napovedal Čufer ter zagotovil, da bodo prodaje potekale transparentno. Pomembna bo dosežena cena, čeprav to ne bo edini kriterij, ki bo odločal o prodaji. Dokončno bo seznam državnih naložb za prodajo sprejel DZ predvidoma prihodnji teden.
