Novice Svet24

Poslanci so se pisno odpovedali zahtevi za referendum, zato je seja lahko pred iztekom osemdnevnega roka. Kot je pojasnil predsednik DZ Janko Veber, so danes prejeli podpise poslancev in dopis, iz katerega je razvidno, da več kot 61 poslancev ne bo vložilo zahteve za razpis referenduma na ustavne zakone. Tako so se lahko dogovorili, da bo seja na petek, ko bo DZ na podlagi odlokov razglasil ustavna zakona, spremembe pa bodo začele veljati z razglasitvijo. Osemdnevni rok bi se sicer iztekel v soboto.

Pri vnosu fiskalnega pravila v ustavo se spreminja 148. člen ustave. Fiskalno pravilo se bo uveljavilo z letom 2015. V skladu s spremenjenim členom morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.

Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja v teh primerih pa bo določal izvedbeni zakon, ki ga bo pripravila vlada in ga bo moral DZ prav tako izglasovati z dvotretjinsko večino.

Izvedbeni zakon bo določal tudi samo formulo uveljavljanja fiskalnega pravila pri pripravi vsakoletnega proračuna in tudi način uravnoteženja javnih financ, ki naj bi bil razumen in znosen.

Pri referendumski ureditvi pa se spreminjajo 90., 97. in 99. člen ustave. Zakonodajni referendum bo lahko zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki.

Po novem se na referendumu ne bo smelo odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ ne bi bil več vezan na izid referenduma in bi lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.

Kolegij predsednika DZ je dobro uro razpravljal še o zahtevi poslanske skupine SDS za sklic izredne seje o stanju v pravosodju ter o mnenju zakonodajno-pravne službe. Opozicijske poslance je razburil predvsem Vebrov dopis, da izredne seje ne bo sklical oz. jo bo sklical, če bo zahteva ustrezno popravljena v 15 dneh od prejema. Poslanska skupina SDS je zahtevo vložila 24. maja.

Zakonodajno-pravna služba namreč predlaga določene popravke predlaganih sklepov ter meni, da bi bilo ustrezneje namesto sklepa sprejeti priporočilo.

Vodja poslancev SDS Jože Tanko je ocenil, da je mnenje službe za poslance izbira in ne obveza. Hkrati je opozoril, da mnenje lahko služi poslancem, da predloge sklepov uredijo v postopku obravnave in ne pred tem.

Veber pa je poudaril, da so v SDS preuranjeno zahtevali sejo na akt, ki sploh ne obstaja. Kot je po kolegiju pojasnil za STA, je bil njegov namen razčistiti dilemo, da se v prihodnje vložijo akti, ki jih nato on kot predsednik DZ vloži v obravnavo matičnim delovnim telesom in ko se tam obravnava opravi, so izpolnjeni pogoji za obravnavo na seji DZ.

Po njegovem mnenju bo sicer izredna seja sklicana v vsakem primeru, saj da je treba spoštovati poslovnik, ustavo in izrecno pravico poslancev do zahteve za sklic seje. "Zagotovo bo pa odgovor o poteku te seje dan pravočasno, to je obljuba z moje strani," je še dodal.