Na zavodu je trenutno zaposlenih 16 ljudi, ki se ukvarjajo z zaključevanjem poslovanja, zapiranjem koprodukcijskih pogodb in arhiviranjem, je za STA povedala generalna direktorica Suzana Žilič Fišer. Pojasnila je, da gre večinoma za ljudi, ki so na projektu zaposleni od leta 2010, saj jim je pogodbo dalo prejšnje vodstvo zavoda, ki sta ga poleg programskega direktorja Mitje Čandra sestavljala še Vladimir Rukavina in Helena Hvalec.
Po besedah Žilič Fišerjeve so do danes poravnali obveznosti do večine koproducentov. Odprtih naj bi bilo le še pet (od skupno okoli 400) koproducentskih pogodb v skupni vrednosti 28.500 evrov, za katere na zavodu še pridobivajo dokumentacijo.
Zavod bo v skladu s pogodbo z ustanoviteljico Mestno občino Maribor prenehal delovati 1. julija in po ocenah Žilič Fišerjeve zaprl svoj račun s pozitivno ničlo. Na občini naj bi si prizadevali, da bi zavod zaprli že prej, a glede na to, da mu ostane le še dober mesec, tega skoraj ni pričakovati.
Kako se bo naprej skrbelo za blagovno znamko EPK in ob začetku projekta obljubljene "dolgoročne učinke", še ni znano. Po besedah Žilič Fišerjeve naj bi se pogovarjali, da te naloge prevzame Narodni dom Maribor, ki je bil pred leti kandidat za vodenje tega projekta, a so se na občinski in državni ravni odločili, da EPK poverijo novoustanovljenemu zavodu Maribor 2012.
Na občini so zaenkrat še skrivnostni. "Trenutno potekajo intenzivni pogovori o možnih scenarijih ob prenehanju zavoda Maribor 2012. Več informacij na to temo bomo lahko podali v začetku prihodnjega tedna," so odgovorili na poizvedovanje STA.
Prav tako še vedno ni jasno, čemu bo odslej služil Vetrinjski dvor, ki so ga po prenovi konec leta 2009 namenili za sedež EPK. Sprva se je načrtovalo, da bo po zaključku EPK v njem sedež letošnje Evropske prestolnice mladih (EPM), a so se na občini tudi pri tem projektu odločili za racionalizacijo in mu dali na voljo le info točko na Trgu Leona Štuklja.
Čeprav se EPK uradno zaključuje, pa bo očitno nekaj pridobitev v Mariboru le ostalo. Urbane brazde samostojno nadaljujejo delo, še naprej upravljajo Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) in odpirajo nove urbane vrtove. Z delovanjem med drugim nadaljujejo tudi Raz:um in Hiša arhitekture pod okriljem univerze, Center eksperimentov pod okriljem Evropskega kulturnega in tehnološkega centra (EKTC) in Literarna hiša Maribor.
