To je "močan signal" iz Slovenije, je danes v Bruslju ocenil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor.
"Komisija pozdravlja zelo široko podporo slovenskih zakonodajalcev na današnjih glasovanjih o ustavnih spremembah, ki uvajajo pravilo za uravnoteženje proračuna in omejujejo možnost referendumov o fiskalni politiki," je povedal O'Connor.
"To je močan signal, da je Slovenija zavezana zagotoviti zdrave javne finance, ki so ključen temelj za vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest v državi," je še poudaril tiskovni predstavnik. O tem, kaj to pomeni za odločitve 29. maja, pa ni želel govoriti.
V sredo bo komisija ocenila slovenske proračunske in reformne načrte, priporočila nadaljnje ukrepanje ter odločila, ali bo podaljšala rok za odpravo presežnega primanjkljaja in ali bo sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.
Današnja podpora vpisu fiskalnega pravila v ustavo in spremembam referendumske ureditve ter pred tem dogovor s sindikati o plačah v javnem sektorju so sicer po navedbah bruseljskih virov tri zelo pozitivne novice, ki bodo vplivale na ocene komisije.
A končnega razpleta še ni mogoče napovedati. Slovenija lahko računa na dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja. Na vprašanje, ali se bo Bruselj odločil za postopek zaradi presežnih neravnovesij, pa je v tem trenutku nemogoče odgovoriti, pravijo viri.
Komisija sicer po navedbah virov ob preučevanju slovenskih načrtov dvomi, da bo za dokapitalizacijo bank resnično dovolj 900 milijonov evrov, kot ocenjuje vlada, pomisleke pa ima tudi glede uspešnosti privatizacije v bančnem sektorju.
