Zoper direktorico stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman so bile obtožbe umaknjene. Sodnik Boštjan Polegek je skoraj v celoti sledil predlogi tožilca Borisa Marčiča, ki je za Kanglerja zahteval prav sedem mesecev zaporne kazni, medtem ko je za Ježovito predlagal mesec več pogojnega zapora. Sodnik, ki je menil, da so bile obtožbe nedvomno dokazane, se je strinjal tudi s tožilčevo oceno, da gre zaradi dejstva, da je Kangler ravnal koruptivno kot župan, za posebej zavrženo ravnanje, zato je Marčič zahteval višjo kazen kot bi jo sicer v kakšnem drugem podobnem primeru.
Nekdanji mariborski župan je skupaj s svojim zagovornikom Markom Bošnjakom takoj po izreku sodbe napovedal pritožbo, ob tem pa dodal, da gre očitno za politično obsodbo ter da je prvi župan v Evropi, ki je bil obsojen za nekaj, kar je zgolj predlagal. Čeprav je bila obsojena samo na pogojno kazen, je pritožbo napovedala tudi Ježovita.
Tožilstvo je Kanglerju, Ježoviti in Tanji Vindiš Furman očitalo kazniva dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter ponarejanja listin. Obtožnica se je nanašala na sporno dodelitev službenega stanovanja Ježoviti, ki ga je prejela kot članica sveta invalidov, posvetovalnega telesa župana, kamor pa je bila imenovana šele dan po objavi razpisa za dodelitev treh stanovanj.
Danes sta pred sodišče sicer stopili še dve priči, nekdanja Kanglerjeva vodja kabineta Dušanka Jurenec in nekdanji podžupan Milan Mikl. Prva je povedala, da je župan dnevno podpisoval tudi do 80 dokumentov, ki so jih predhodno pregledale strokovne službe, zato se sam z vsemi ni mogel podrobno seznaniti. Mikl pa je kot predsednik komisije sveta invalidov Mestne občine Maribor povedal, da se je Ježovita redno udeleževala sej v času njegovega mandata.
V nadaljevanju je sodnik odobril poslušanje dodatnih telefonskih prisluhov, ki jih je predlagal tožilec. Z njimi je skušal dokazati, kako je Kangler v različnih primerih skušal vplivati na svoje sodelavce, precej pa jih je bilo namenjenih tudi pogovorom o njegovem nezadovoljstvu s poročanjem nekaterih medijev, zlasti Večera, o njegovem delovanju.
V sklepni besedi je nekdanji župan še enkrat zatrdil, da ni kriv za očitano dejanje, tožilca Marčiča pa obtožil laganja pred kamerami po zadnji obravnavi, ker mu je ta očital, da je krivdo zvalil na pokojnega nekdanjega sekretarja mestnega sveta na Mestni občini Maribor Aleša Škofa. Zaradi tega je tožilca pred časom prijavil vrhovnemu državnemu tožilstvu, razmišlja pa tudi o odškodninski tožbi.
