Opozarjajo, da bi z vnosom fiskalnega pravila v ustavo neposredno posegli v socialno državo.
V konfederaciji pričakujejo, da poslanci v petek ne bodo prezrli "večinske laične in strokovne javnosti, ki ostro nasprotuje vnosu fiskalnega pravila v ustavo in spreminjanju referendumske zakonodaje, ter da bodo s prenehanjem postopka za spremembo ustave ustavili posege v osnovne človekove in demokratične pravice, ki so v naši državi že sprejete".
Prepričani so, da fiskalno pravilo ne glede na to, ali bi bilo uveljavljeno leta 2015 ali dve leti pozneje, ne bo v ničemer zmanjšalo možnosti zlorab, klientelizma, nepotizma in korupcije, ki so osnovni razlogi, da je država zašla v krizo, so zapisali v sporočilu za javnost.
Opozorili so, da bi implementacija fiskalnega pravila v ustavo in njegova uveljavitev leta 2015 pomenila, da bi se primanjkljaj sektorja države že letos znižal na 561 milijonov evrov, kar bi se odrazilo kot 30-odstotno znižanje pokojnin oz. plač v javnem sektorju ali pa kot 50-odstotno znižanje socialnih transferjev.
Vnos fiskalnega pravila v ustavo hkrati pomeni zavrnitev kakršne koli možnosti referendumske preverbe protikriznih ukrepov in je po mnenju konfederacije torej povsem nepotrebno in celo škodljivo dejanje, ki bi le onemogočilo enakopravno uveljavljanje pravic zaposlenih v javnem sektorju in izboljševanje njihovega materialnega položaja.
V konfederaciji poudarjajo, da mora zakonodajni referendum ostati glavni mehanizem državljanov za neposredno izvrševanje oblasti, torej varovalka, ki zavezuje vse predstavnike oblasti k uveljavljanju javnega interesa, hkrati pa ščiti legitimne posebne interese posameznih družbenih skupin.
