"Niti enkrat samkrat Alenka Bratušek ni intervenirala za kakršenkoli kredit in niti enkrat samkrat pri Alenki Bratušek ni nihče interveniral za kakršenkoli kredit," je dejala.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je spomnil, da je koalicija na podlagi stališča nove vlade konec aprila zavrnila predlagano klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga in smernic upravljanja državnih naložb, ki jih je pripravila še vlada Janeza Janše. To je storila zato, ker naj razvrstitev za prodajo predvidenih družb ne bi bila opredeljena na osnovi pravih kriterijev in metodologije, ker niso bili opredeljeni prodajni cilji ..., je naštel Tanko.
Nova vlada omenjenih aktov še ni predlagala, kljub temu pa je Bratuškova za hrvaški Jutarnji list v začetku maja dejala, da bo vlada začela s prodajo Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), je spomnil Tanko. Bratuškovo je zato vprašal, na osnovi katerih kriterijev in metodologije, prodajnih ciljev ter izračunov se je vlada odločila, da je treba med bankami najprej oz. čim prej prodati NKBM.
"Ali je morda NKBM treba prodati predvsem zato, ker ste bili v njej med letoma 2009 in 2011 nadzornica, pa svojega dela oz. poslanstva v njej najbrž niste vzorno opravili in ste dali svoj takrat strokovni glas tako za podeljevanje cenenih kreditov kot za vlaganja v razne zgubaške naložbe banke, doma in tudi v tujini, predvsem na Balkanu," se je vprašal Tanko in dodal, ali želi Bratuškova "s forsirano prodajo NKBM preprečiti soočenje s tem ne ravno briljantnim delom vaše zgodovine".
Bratuškova je Tanku glede navedb o zgubaških naložbah in slabih kreditih svetovala, naj se o tem pozanima v NKBM in preveri konkretne podatke. "Sicer gre za poslovne skrivnosti, pa jih vseeno nekateri uspešno lansirate v medijih," je dejala premierka in dodala, da nima težav govoriti o nobenem poslu v NKBM. "Niti enkrat samkrat Alenka Bratušek ni intervenirala za kakršenkoli kredit in niti enkrat samkrat pri Alenki Bratušek ni nihče interveniral za kakršenkoli kredit. To so dejstva," je dejala.
Vlada se je v začetku maja odločila DZ predlagati, da potrdi postopek privatizacije 15 podjetij. Poleg NKBM in Telekoma Slovenije so med njimi tudi Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia, Unior in Žito. Poleg tega bo predlagala prodajo Adrie Airways, Aera Celje, Elana, Fotone in Heliosa; postopek slednjih je sicer že v teku, a je zanje treba pridobiti soglasje DZ.
Bratuškova je danes podrobneje pojasnila, na osnovi katerih kriterijev se je vlada odločila za omenjena podjetja. Eden od kriterijev so bili podpisani sporazumi o skupnem nastopanju lastnikov pri prodaji naložb, saj se pri prodaji večinskega deleža podjetja pričakuje občutno višja dosežena prodajna cena.
Omenila je tudi stečaj družbe Zvon Ena Holding, ki je bila večja lastnica posameznih naložb in je bankam upnicam zastavila delnice v podjetjih za zavarovanje posojil, te pa so jih zdaj primorane prodati, da izboljšajo svoj položaj. "Ostali lastniki so se v teh primerih pridružili kot racionalni investitorji - višja cena," je dejala in kot primer navedla Helios in Cinkarno Celje.
Kot kriterije za prodajo je Bratuškova navedla še sporazum o prestrukturiranju Adrie Airways, nujnost vstopa zasebnega investitorja zaradi vprašanja državnih pomoči (Elan, Adria Airways in Adria Airways Tehnika), finančne težave posameznih družb, ki bi jim s prodajo omogočili nemoten nadaljnji razvoj ter učinkovito upravljanje in konkurenčnost (Žito, Paloma), smiselnost prodaje naložb, ki so med seboj poslovno povezane (Aerodrom Ljubljana, Adria Airways in Adria Airways Tehnike), zaradi večje stabilnosti bančnega sistema pa se je vlada kljub temu, da je NKBM sistemska banka, odločila tudi za njeno prodajo, je povedala.
