O podpisu bodo dokončno odločili organi sindikatov, pričakovati pa je zadostno podporo. V enem sindikatu so podpis že uradno zavrnili, nekateri imajo ločene zahteve.
Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je ob parafiranju dogovora dejal, da je domača naloga na področju plač v javnem sektorju opravljena. Po njegovih besedah je šla vlada pri izbiri ukrepov sindikatom zelo naproti. Kot poudarja, je za vladno stran pomembno, da so dogovor dosegli v socialnem dialogu.
"Ključno pri domači nalogi je, da je opravljena do konca leta 2014 in da ni vmes mogoče zahtevati dodatnih domačih nalog," pa je povedal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Kot je pojasnil, bodo v nasprotnem primeru "poklicali inšpekcijo", saj bodo ti dogovori iztožljivi. Sicer pa dvomi, da je krizo v državi mogoče rešiti zgolj z zniževanjem plač v javnem sektorju.
Po mnenju vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Draga Ščernjaviča je pomembno, da so uspeli prepričati vladno stran, da obstajajo notranje rezerve, čeprav še vedno niso vse odkrite.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov Janez Posedi pa je dejal, da so dogovorjeni posegi enormni in skrajna možna meja, se bo pa z njimi dalo živeti. Zato je izrazil upanje, da bodo organi sindikatov ugotovili, da gre za najbolj uravnotežen predlog ukrepov, ki je bil možen.
Dogovorjene ukrepe in sporazum bodo namreč organi sindikatov potrjevali v prihodnjih dneh, vladna stran pa je prepričana, da imajo zagotovljeno zadostno podporo. Nato bi vlada vse skupaj obravnavala v četrtek, poslanci pa 21. maja. Ukrepi bi tako začeli veljati s 1. junijem.
Letos bi z njimi privarčevali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov. Največ prihranka prinašajo nova plačna lestvica in nižja vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje. S prerazporeditvami bi letos zagotovili še 99,3 milijona evrov, naslednje leto pa 25,3 milijona evrov.
Nova plačna lestvica bi veljala od 1. junija letos do 31. decembra 2014. Vsem javnim uslužbencem bi se plače znižale najmanj za pol odstotka, nato pa se z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi znižanje plač povečuje progresivno, največ za 4,86 odstotka. Potem ko je vladna stran sprva predlagala zamrznitev vplačevanja za dodatno pokojninsko zavarovanje, bi zdaj do konca leta 2014 vplačevala manj - med 20 in 30 odstotkov premije.
V skladu s sodnimi odločbami bo vlada vsem javnim uslužbencem pri majski plači izplačala razliko do polnega lanskega regresa za letni dopust. Za letos bo regres izplačan v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ, torej različno glede na plačni razred. Tudi za leto 2014 bi regres pripadel zaposlenemu glede na plačni razred, a z deloma spremenjeno višino izplačil.
Izplačilo zaostalih napredovanj bi prestavili s 1. junija letos na 1. april prihodnje leto. V letu 2014 sicer napredovanj v plačne razrede in nazive ne bi bilo. Dodatek za akademski naziv bi znižali za 50 odstotkov. Predvideno je tudi znižanje nadomestila za bolniško odsotnost za prvi mesec z 90 na 80 odstotkov ter zmanjšanje števila zaposlenih v prihodnjem letu za en odstotek.
V dogovoru so tudi predvideli, da se bodo aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor ter aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev sklenili najpozneje do 20. maja. Sindikati pa bi se zavezali, da ne bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora, razen v primeru njegove kršitve.
Podpis dogovora je že zavrnil Sindikat policistov Slovenije. Po oceni predsednika sindikata Zorana Petroviča so namreč policisti z notranjimi ukrepi že dovolj privarčevali. V sindikatu so pripravili zahtevo za ureditev položaja statusa zaposlenih v policiji. Pričakujejo ločena pogajanja v delih, kjer lahko vlada oz. delodajalec drugače uredi položaj policistov. Petrovič upa, da bo na drugi strani prevladal razum, če posluha ne bo, pa je stavka vedno bolj realna možnost.
Drugi del policistov, Policijski sindikat Slovenije, bo o podpisu dogovora o varčevalnih ukrepih odločal v četrtek. Ta sindikat je sicer v stavkovnem razmerju z vlado že od 10. januarja in se z notranjim ministrstvom ter policijo že pogaja ločeno. Predsednik sindikata Radivoj Uroševič je pojasnil, da dogovora za zdaj še ni na vidiku, a tudi niso tako daleč, da se ne bi pogovarjali.
Tudi v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides dogovora skoraj zagotovo ne bodo podpisali. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je za STA dejal, da se zavedajo stanja v državi, a je zanje nesprejemljiva predvsem nova plačna lestvica. Če bo dogovor o ukrepih dobil zadostno podporo sindikatov javnega sektorja, pa bo kljub temu veljal tudi za zdravnike. Ob tem v Fidesu pripravljajo paralelni sporazum, po katerem bi poskušali z vlado rešiti z leti nakopičene probleme v zdravstvu. O referendumski pobudi ali stavki pa v Fidesu kljub vsemu ne razmišljajo.
Podpis dogovora z ločenimi zahtevami pa pogojujejo v sindikatu ministrstva za obrambo, kjer zahtevajo zadržanje sprememb uredbe, ki pripadnikom Slovenske vojske niža dodatke za nevarne naloge v tujini. Sindikati RTV Slovenija pa naj bi podpis pogojevali z zvišanjem rtv-prispevka za odvzetih pet odstotkov.
Zadržke do dogovora o varčevalnih ukrepih imajo tudi v sindikatu poklicnih gasilcev. Predsednik sindikata Aleksander Ogrizek je poudaril, da so uniformirani poklici dali že dosti. Meni sicer, da sindikat dogovora ne bo podpisal, vendar pa mora počakati na mandat članstva, ki se bo o tem odločal predvidoma v ponedeljek.
Danes parafirani dogovor večinoma podpirajo tudi v poslanskih skupinah. Tako v opozicijskih kot v koalicijskih skupinah pa poudarjajo, da to ne bo dovolj. Po mnenju nekaterih bo treba izvesti še druge ukrepe iz pakta stabilnosti in z rezi poseči še na druga področja.
