Oba obdolženca ostajata v priporu in nobeni relevantni dokazi niso bili izločeni, je v današnjem sporočilu za javnost zapisal predsednik Društva kriminalistov Slovenije Jakob Demšar.
S tem se je odzval na informacijo, da je sodišče v primeru kazenskega postopka proti priprtima roparjema v sefe SKB izločilo pomembne dokaze zaradi napake kriminalistov, ki ob aretaciji oz. zaslišanju enemu od osumljencev niso ustrezno citirali njegovih pravic.
Demšar je ob tem spomnil, da je bil eden od priprtih varnostnik v sefih SKB in so ga roparji onemogočili in zvezali, zato je že v začetku preiskovanja ropa za kriminaliste kot priča in obenem oškodovanec predstavljal pomemben vir informacij o samem dejanju in načinu delovanja storilcev.
Kriminalisti so ga zato večkrat izprašali in pri tem ugotavljali, da obstajajo med njegovimi izjavami pomembne razlike. Njegove izjave kot priče in oškodovanca tega dejanja pa so bile tako kot mnoge druge izjave oseb, ki so vedele karkoli povedati o ropu, v skladu z zakonodajo poslane skupaj s kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu na državno tožilstvo.
Ko so po dolgoletnem vztrajnem delu kriminalisti prišli do relevantnih dokazov, da je bil varnostnik tudi sostorilec pri tem ropu, "so ga aretirali in mu ob tem s posebnim strokovnim zanosom in veseljem zrecitirali vse njegove pravice in ga pridržali za 48 ur, sodišče pa je pripor podaljšalo", je zapisal Demšar.
Ob privedbi varnostnika, potem ko so proti njemu napisali kazensko ovadbo, pa so sodišče opozorili, da se v ovadbi po neznanem storilcu, podani leta 2006, nahajajo njegove prejšnje izjave, ki jih je dal v pravnem statusu bodoče priče oz. oškodovanca. To pa pomeni, pojasnjuje Demšar, da ob teh razgovorih s kriminalisti "seveda ni bil opozorjen na svoje pravice do odvetnika, molčanja, ipd., ker tega zakon o kazenskem postopku niti ne zahteva".
Zato so kriminalisti sodišče v skladu s 83. členom zakona o kazenskem postopku opozorili, da so te uradne zaznamke o razgovorih izločili iz spisa in niso priloga pri podani kazenski ovadbi zoper znane storilce ob privedbi.
"Dejstvo je, da v primeru, ko se oseba iz na primer očividca, priče ali oškodovanca kasneje 'prelevi' v osumljenca, njegove prejšnje izjave, dane v predkazenskem postopku, ne morejo in ne smejo upoštevati v kasnejšem dokazovanju v kazenskem postopku," je še navedel Demšar.
Po njegovih besedah so kriminalisti prepričani, da so svoje delo v tem primeru opravili strokovno in zakonito, kar bo nedvomno tožilstvu pomagalo pri učinkoviti obtožnici.
