Po njegovem je v prvi vrsti potrebno biti zelo odprt in transparenten, denimo preko stresnih testov za banke.
Lundgren, ki je do pred nedavnim opravljal funkcijo generalnega direktorja Švedskega urada za javni dolg, je poleg tega ob robu konference pojasnil, da so na Švedskem v času krize pred dvema desetletjema na eni strani pustili vodstvom "dobrega dela" bank, da so se lahko osredotočili na prihodnost in ponovno vzpostavitev bank. Ob tem so poskusili v čim večji meri povrniti denar, ki so ga v reševanje bank vložili davkoplačevalci. Slabe banke pa so uporabili le pri povsem podržavljenih bankah, ne pa da bi vrnili denar zasebnim lastnikom.
Sam, kot pravi, ne bi nikoli vzpostavil slabe banke, preko katere bi odkupoval slabe naložbe od zasebnih in polzasebnih bank, saj v tem primeru ni gotovosti o dejanskem obsegu in vrednosti slabih posojil, posledično pa to lahko vodi bodisi v dobiček ali tudi v še večjo izgubo za davkoplačevalce.
Celotna dokapitalizacija bank na Švedskem je tedaj zaobsegla med štiri in pet odstotkov bruto domačega proizvoda, a le okoli polovica tega je šla za dokapitalizacijo slabih bank. Sistem slabih bank se je na Švedskem sicer ob teh predpostavkah dobro obnesel, saj so v le petih letih izterjali polovico vloženih sredstev. "Gre za dober način, kako minimizirati ceno za davkoplačevalce," je dodal.
Slaba banka sama pa ne more predstavljati rešitve za krizo bančnega sektorja. Lundgren svetuje, da se pri pomoči bankam ukrepa hitro in odločno, po možnosti ob širokem političnem soglasju. Med načeli, ki jih priporoča, je tudi ta, naj delničarji plačajo prvi.
Na Švedskem so se s svojo krizo spopadli tako s porabo kot z rezi, ukrepi pa so vključevali tudi povišanje davkov, vendar po načelu širjenja osnove za banke: "Nismo povišali davčne stopnje, saj je stopnja tista, ki daje izkrivljajoč učinek na gospodarstvo."
Na okrogli mizi na temo slabe banke je viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan opozoril, da transmisijski sistem v Sloveniji ne deluje, kot dodaten problem pa je izpostavil tudi visoko zadolženost nefinančnega sektorja.
Andrej Vizjak iz družbe PwC Partner je izpostavil štiri vidike, ki bodo po njegovem ključni za uspešnost slabe banke, in sicer strokovnost, neodvisnost vodenja, osredotočenje na realni sektor in nenazadnje sama organizacija delovanja banke.
Da 15 let po prvi sanaciji bank "ponavljamo vajo", kot da se nismo ničesar naučili, pa je povedal predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar. V letu dni zaradi pomanjkanja konsenza v politiki po njegovem glede slabe banke nismo naredili nobenih bistvenih korakov.
