Novice Svet24

Z gostiteljem Ivom Josipovićem pa sta se na hrvaško-slovenskem gospodarskem forumu zavzela za poglobitev gospodarskega sodelovanja.
Po četrtkovih pogovorih o vprašanju LB z Josipovićem se je Pahor temu problemu danes posvetil še z Milanovićem, s katerim se je srečal na štiri oči. Po srečanju se je izvedelo, da sta soglašala z nadaljevanjem reševanja spora o LB v okviru marčevskega memoranduma z Mokric, ki predvideva pogajanja na podlagi sporazuma o nasledstvu.
Da bosta zunanja ministra Hrvaške in Slovenije, Vesna Pusić in Karl Erjavec, spor začela urejati pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu že maja ali junija, je Pahor napovedal v pogovoru za Hrvaško televizijo (HTV) v četrtek zvečer. Predvidoma se bosta ministroma pridružila tudi finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić.
Pahor je v četrtek tudi ocenil, da je bilo "srečno naključje", da je med začetkom njegovega obiska v četrtek na pristojnem sodišču v Zagrebu potekala tudi obravnava v primeru ene od tožb proti LB in NLB.
Srečna okoliščina je bila po njegovi oceni v tem, da so se zatem z gostitelji dogovorili za čim prejšnje reševanje spora v Baslu. Tako naj bi se izognili novim zapletom zaradi primerov tožb, ki potekajo na hrvaških sodiščih proti slovenskim bankam kljub zavezam vlade v Zagrebu, da bodo postopke ustavili takoj po podpisu memoranduma na Mokricah 11. marca.
Pahorjev gostitelj, hrvaški predsednik Josipović, je v četrtek poudaril, da je memorandum mednarodna pogodba, kot opozarja tudi Slovenija. Mednarodne pogodbe pa so nad domačo zakonodajo, na katero se sklicujejo odvetniki Privredne banke Zagreb in Zagrebške banke v postopkih proti LB in NLB. Naslednja obravnava v eni od tožb je napovedana za 10. junij.
Po srečanju z Milanovićem se je Pahor nato znova sešel z Josipovićem. Skupaj sta nagovorila udeležence hrvaško-slovenskega gospodarskega foruma v poslopju Hrvaške gospodarske zbornice. Poudarila sta pomen povezovanja med državama in skupnih nastopov na različnih trgih, posebej po otoplitvi političnih odnosov, ki so posledica dogovorov o načinih reševanja spornih vprašanj.
Na Hrvaškem je 27 odstotkov vseh slovenskih naložb v tujini, do te pomembne številke pa je prišlo po ureditvi odprtih političnih vprašanj med državama, je dejal Pahor. "Slovenci in Hrvati smo postali iskreni prijatelji in morebitne probleme rešujemo in bomo reševali v duhu medsebojnega zaupanja in v dobri veri, kar je ključno za našo skupno prihodnost, saj vsak zase lahko storimo veliko, skupaj pa še več," je izpostavil.
Poudaril je, da je Hrvaška postala zanesljiva država za slovenske naložbe ter da bo prepletenost in soodvisnost obeh gospodarstev prišla še bolj do izraza po vstopu Hrvaške v EU čez nekaj tednov. Hrvaška je sicer četrta najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica.
"Prav tako ne smemo gledati le bilateralnih možnosti povečanja sodelovanja, ampak tudi, kako bi lahko skupaj nastopali na trgih regije in tudi na tretjih trgih," je dejal Pahor.
V nagovoru gospodarstvenikom je omenil tudi prizadevanja za oživitev procesa Brdo, ki bi z nadaljevanjem spravnega procesa lahko pomembno pozitivno vplival na poslovni svet v tem delu Evrope. Izpostavil je tudi idejo o gospodarskem povezovanju Slovenije in Hrvaške z več pokrajinami v Italiji, Avstriji in Nemčiji, s katerimi sicer poteka tudi večina slovenske blagovne menjave s tujino.
Slovenski predsednik se je odzval tudi na aktualne dogodke v Sloveniji. Ocenil je, da je vladna odločitev o zvišanju davka na dodano vrednost boljša kot uvajanje kriznega davka, pod pogojem, da bodo hitro uveljavljeni vsi napovedani ukrepi in bo uspela tudi napovedana privatizacija. "Slovenija se bo rešila iz težav brez tuje pomoči, pa čeprav skozi šivankino uho," je prepričan Pahor.
Tudi hrvaški predsednik Josipović je poudaril, da bo hrvaško-slovensko partnerstvo dobilo "višjo dimenzijo" po vstopu Hrvaške v EU, ko bo "padla tudi poslednja ovira" in bodo lahko, tudi s pomočjo EU skladov, zaživeli veliki skupni projekti.
Poglobitev gospodarskega sodelovanja in kapitalsko povezovanje vidi na različnih področjih, kot so energetika, prometna infrastruktura, kovinska industrija, informacijski-tehnološki sektor, avtomobilska industrija in turizem, nenazadnje tudi maloprodajne verige. Ob slednjem je izrazil prepričanje, da bosta medsebojno povezani največji nacionalni trgovski verigi lahko postali vodilni ne le v regiji, ampak tudi širše.
Kot pomemben prometni projekt je izpostavil izgradnjo prometnice Maribor-Krapina-Zagreb ter povezovanje pristanišč v Kopru in na Reki s tržaškim pristaniščem preko logističnega holdinga, ki bi bil lahko po njegovem mnenju konkurenčen Rotterdamu in Genovi.
Foruma se je udeležilo več kot 70 predstavnikov hrvaškega in slovenskega gospodarstva, 17 podjetij iz obeh držav pa je podpisalo pismo o nameri o ustanovitvi centra za učinkovite energetske rešitve, ki bo pomagal k celostni ponudbi slovenskih podjetjih in njihovih hrvaških partnerjev v tem sektorju.
Ob zaključku Pahorjevega obiska sta predsednika Hrvaške in Slovenije še predavala študentom zagrebške pravne fakultete na temo "Skupaj v Evropo".