Cilji NRP so opredeljeni v okviru treh ključnih stebrov - institucionalne spremembe procesov odločanja, ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok in izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast.
Vlada v NRP ugotavlja, da ima Slovenija sicer zdrave makroekonomske temelje, a se sooča z makroekonomskimi neravnovesji, kot sta prezadolženost podjetij in obremenjenost bančnih bilanc s slabimi posojili. Sektor gospodinjstev je med najmanj zadolženimi v EU, javni dolg je pod povprečjem EU, ima pa Slovenija določene institucionalne pomanjkljivosti v procesu odločanja, ki jo omejujejo pri hitrem, odločnem in učinkovitem odzivanju na spremembe v okolju.
Da bi Slovenija znova beležila gospodarsko rast, bo morala odpraviti navedene pomanjkljivosti in neravnovesja v gospodarstvu. Slednja so po oceni vlade obvladljiva in jih je moč odpraviti s pravo kombinacijo ter časovnim zaporedjem ukrepanja. S tem izhodiščem in ciljem je vlada pripravila tudi ukrepe, ki jih bo Slovenija izvedla letos in prihodnje leto, predstavljeni pa so v NRP.
Za oživitev gospodarske rasti bo Slovenija prednostno izvajala ukrepe za sanacijo bančnega sistema in razdolžitev podjetij. Cilji so opredeljeni v okviru treh ključnih stebrov - institucionalne spremembe procesov odločanja, ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok in izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast, je zapisala vlada, ki jo vodi Alenka Bratušek.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
V okviru prvega stebra, torej institucionalnih sprememb procesov odločanja, bo Slovenija izpolnila zavezo o vključitvi fiskalnega pravila v slovenski pravni red in izboljšala institucionalno ureditev v zvezi z okrepljenim ekonomskim upravljanjem na ravni EU.
V okviru tega stebra je predvidena sprememba referendumske zakonodaje, vlada pa namerava spremeniti tudi volilni sistem, s čimer naj bi Slovenija med drugim sledila večji enotnosti in stabilnosti vladajočih koalicij. Slovenija bo na novo opredelila tudi mehanizme upravljanja strateških naložb, obenem pa zagotovila izstop države iz lastništva neključnih naložb.
Drugi steber - ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok - po eni strani temelji na oživitvi gospodarstva, po drugi pa na uravnoteženju javnih financ. V okviru oživitve gospodarstva je vlada predvidela sanacijo bank, razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, izboljšanje korporativnega upravljanja in privatizacijo. V okviru uravnoteženja javnih financ pa sta predvidena znižanje javnofinančnega primanjkljaja in dolgoročna stabilizacija dolga države.
Tretji steber, ki se nanaša na izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast, obsega širok nabor ukrepov, ki prispevajo h dolgoročni krepitvi pogojev za rast in hkrati prispevajo k doseganju ciljev gospodarske strategije EU (Evropa 2020) ter podpirajo kratkoročne ukrepe za oživitev rasti.
Razdeljeni so v šest vsebinskih sklopov - učinkovita pravna država, pospeševanje tujih investicij, prožnost trga dela, učinkovitost javnega sektorja, spodbujanje podjetništva in skrb za zdravje in okolje.
