Z letom 2014 bo uvedla davek na nepremičnine in ustavila zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb, med drugim pa predlaga tudi zvišanje sodnih taks in uvedbo davka na sladke pijače ter loterijske srečke.
Skupaj to pomeni 540 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov, enak znesek varčevanja pa je predviden tudi na odhodkovni strani, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala premierka Alenka Bratušek.
Vlada je te ukrepe vgradila v program stabilnosti, ki ga je sprejela skupaj z nacionalnim reformnim programom. Gre za dva ključna programska dokumenta za izhod iz krize, ki ju bo Evropski komisiji poslala v petek.
Odločitev o zvišanju DDV je vlada sprejela soglasno in premierka upa, da ne bo težav tudi z opozicijo. A v SDS že opozarjajo, da bo ta ukrep prizadel gospodarstvo, ki se v teh kriznih časih že tako ali tako bori za preživetje, prav tako ne bo dosegel želenih finančnih učinkov. Tudi v NSi pravijo, da z dvigom davkov zaviramo gospodarstvo, podobnega mnenja bo po njihovem mnenju tudi Evropska komisija.
Splošna stopnja DDV se bo zvišala z 20 na 22 odstotkov, znižana pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Zaradi razmerja med splošno in znižano stopnjo se mora dvigniti tudi znižana, je pojasnila Bratuškova. Od zvišanja DDV si vlada obeta dodatnih 250 milijonov evrov letno.
Večina evropskih držav je DDV zvišala že pred časom in naše stopnje so pod evropskim povprečjem, je dodala. Spomnila je, da je ta ukrep predviden že v zakonu o javnih financah, resda šele z letom 2014, a dopušča celo zvišanje za tri odstotne točke.
Trgovci so zaskrbljeni. Kot so sporočili iz Trgovinske zbornice, bo imelo zvišanje DDV katastrofalne posledice za slovensko gospodarstvo in potrošnike. "Dodatno smo zaskrbljeni nad potezo vlade, da dvig DDV uvede že s 1. julijem, kar gospodarstvu niti ne dopušča dovolj časa za pripravo vseh ustreznih ukrepov, ki bi morda lahko ublažili posledice," so poudarili.
Zvišanje DDV bo prizadelo standard "zlasti tistih, ki imajo podpovprečne plače in pretežni del prejemkov porabijo za preživetje iz meseca v mesec", je opozoril tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Premierka je pojasnila, da se vlada zaenkrat še ni odločila za krizni davek na vse dohodke in si ga je prihranila za rezervo, če z javnim sektorjem do konca leta ne bodo dosegli dogovora o strukturnem znižanju javne porabe.
Je pa napovedala, da bodo takoj začeli preverjati dohodninske napovedi in jih primerjati s premoženjem zavezancev. Tam, kjer bodo ugotovili odstopanja, bodo obračunali davek, zatem pa se bodo organi pregona ukvarjali z vprašanjem, ali gre za nezakonito pridobljen denar. Kolikšen bo izplen, zaenkrat še težko napove.
Nekaj prihodkov se bo v proračun steklo tudi od črnih gradenj. Pravzaprav ne gre za davek temveč za nadomestilo, dokler nelegalno postavljen objekt obstaja, seveda pa to ne pomeni legalizacije, je dejal finančni minister Uroš Čufer.
Na strani odhodkov se bo nadaljevalo omejevanje izdatkov za plače v javnem sektorju ter pokojnine, vlada napoveduje tudi restriktivno politiko na področju socialnih transferjev ter rebalans državnega proračuna, s katerim se bodo znižali izdatki za blago in storitve ter investicije.
Javnofinančni primanjkljaj bo letos znašal 7,8 odstotka BDP. Strukturno (torej ob neupoštevanju gospodarskega cikla) naj bi Slovenija javne finance izravnala do leta 2017. Čufer je povedal, da Slovenija za uravnoteženje javnih financ potrebuje trajne ukrepe v višini okoli milijarde evrov.
Zaradi sanacije bančnega sektorja se bo javni dolg začasno zvišal nad referenčno mejo 60 odstotkov BDP, vendar naj bi se postopno spet znižal pod 55 odstotkov BDP.
Čufer je povedal, da je treba prekiniti petletno obdobje nezavidljivega gospodarskega položaja. Opozoril pa je, da se Slovenija v tem času ni ustrezno prilagodila in je zato izgubljala na konkurenčnosti. S prispodobo je trend ponazoril z besedami, da je Slovenija kot "letalo, ki izgublja na višini".
Še posebej je za malo in odprto gospodarstvo, ki nima lastne denarne politike, pomembno gibanje stroškov dela, je pojasnil minister in dodal, da je Slovenija na začetku krize na tem področju svoj položaj poslabšala.
Spomnil je tudi, da se je javni dolg v času krize podvojil, a pravega učinka na gospodarsko rast od tega povečanja zadolženosti ni bilo. To po njegovih besedah kaže na neučinkovitost ekonomske politike.
Ker pa je javni dolg glede na povprečje v evrskem območju še vedno sorazmerno nizek, pa ima Slovenija po Čuferjevih besedah še nekaj manevrskega prostora za dodatno zadolževanje, ki bo potrebno za ukrepe za zagon rasti.
Minister vseeno opozarja, da bo morala Slovenija v naslednjem obdobju letno refinancirati od tri do štiri milijarde evrov dolga. Ker je sorazmerno močno odvisna od mednarodnih trgov in tako ves čas pod drobnogledom vlagateljev, mora svoje naloge delati dobro, je prepričan.
Ukrepi ekonomske politike, ki so vsebovani v nacionalnem reformnem programu, tako temeljijo na izhodišču, da ima Slovenija zdrave makroekonomske temelje, a se sooča z makroekonomskimi neravnovesji, kot sta prezadolženost podjetij in s tem povezana obremenjenost bančnih bilanc s slabimi posojili.
