Gre za raziskavo svetovalnega podjetja Ernst & Young, ki jo danes povzema nemški dnevnik Die Welt.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Sloveniji sledita Hrvaška s 90 odstotki in Ukrajina s 85 odstotki. Najmanj naj bi bila korupcija razširjena v Švici, kjer je samo 10 odstotkov menedžerjev ocenilo, da je podkupovanje v gospodarstvu običajna praksa. Evropsko povprečje je 39 odstotkov.
V raziskavi je sodelovalo več kot 3000 članov uprav, nadzornih svetov, direktorjev in njihovih skupin iz 36 držav. Opravili so 3459 anonimnih pogovorov v lokalnem jeziku prek telefona, spleta ali osebno z zaposlenimi v velikih podjetjih.
Skupno je 57 odstotkov vprašanih priznalo, da je praksa korupcije razširjena v njihovi državi, a jih je hkrati samo 26 odstotkov dejalo, da je splošna praksa, da je za pridobitev pogodb v njihovi panogi potrebna podkupnina. V Sloveniji je takšno oceno dalo 46 odstotkov vprašanih.
49 odstotkov prodajnega osebja pa je v raziskavi hkrati ocenilo, da protikorupcijska politika njihovega podjetja ni relevantna za njihovo delo.
"Podkupnine so v številnih državah še vedno običajne," poudarja vodja oddelka za preiskavo goljufij in sporov pri Ernst & Young, Stefan Heissner. Ob tem opozarja, da lahko korupcijske afere ogrožajo obstoj podjetij.
Večina podjetnikov je sicer v raziskavi priznala, da se povečuje pritisk izpolniti cilje investitorjev ali lastnikov ter povečati finančne uspehe. Najbolj to občutijo na Irskem, kjer je 80 odstotkov navedlo, da čutijo tovrstni pritisk. Slovenija se je s 67 odstotki uvrstila na deveto mesto, za Norveško (74 odstotkov) in Grčijo (66 odstotkov). Na zadnjem mestu je Turčija s 32 odstotki.
V raziskavi so sodelujoče tudi povpraševali, ali v podjetju prirejo poslovne bilance, da bi na tak način izkazali boljše finančno stanje podjetja, kot je v resnici. Pri tem se je Slovenija s 66 odstotki uvrstila na drugo mesto, za Nigerijo (68 odstotkov) in pred Rusijo (61 odstotkov). Na zadnjem mestu je Finska s sedmimi odstotki.
Avtorji raziskave ob tem izpostavljajo, da je možnost za neetično ravnanje velika, če so na kocki osebni prejemki, hkrati pa menedžerji neposredno občutijo pritisk po dobrih rezultatih.
