V njem med drugim obravnavajo financiranje, produkcijsko okolje in položaj ustvarjalcev na področju filma. Kot so zapisali, dokument predstavlja temelj za zagon in dolgoročno perspektivo slovenskega filma.
Filmarji trdijo, da je filmska ustvarjalnost v Sloveniji v veliki meri prepuščena sama sebi in je brez razvojne vizije, ki bi jo morala oblikovati oblast v sodelovanju s filmsko stroko.
Zato so v Filmski iniciativi pripravili predloge, ki so jih razdelili v 11 sklopov. Izpostavili so področje financiranja, pri katerem se zavzemajo za odpravo omejitev za normalno delovanje Slovenskega filmskega centra (SFC) v skladu z zadanimi cilji v zakonu o Slovenskem filmskem centru.
Kot so zapisali, bi moral letni nacionalni filmski program obsegati deset do 14 celovečernih filmov in 30 do 50 drugih avdiovizualnih del. Poudarjajo še vzpostavitev konkurenčnega okolja za filmsko produkcijo, kar bi ob sodelovanju SFC omogočilo snemanje vsaj dveh srednje- ali visoko-proračunskih filmov tujih producentov v Sloveniji.
Zavzemajo, da bi delovanje SFC postalo učinkovito, da bi se okrepilo izvajanje nalog, ki jih SFC nalaga matični zakon, ter da bi javne razpise SFC objavljal v rednih, vnaprej znanih rokih.
V smernicah za razvoj slovenske kinematografije filmarji poudarjajo še sodelovanje z RTV Slovenija, ki ga označujejo kot pomembnega producenta, naročnika in prikazovalca. Trdijo, da je potrebno doseči izvajanje zakonske obveznosti RTV za podpiranje filmov, namenjenih za predvajanje v kinematografih, ter spoštovanje zakonskih obveznosti glede naročanja in predvajanja del neodvisnih producentov.
Poleg tega menijo, da bi bilo treba v sodelovanju s Filmskim studiom Viba film zasnovati javno-javno partnerstvo, ki bi RTV Slovenija omogočilo dostop do produkcijskih in koprodukcijskih kapacitet, ter hkrati zagotovilo dovolj veliko zasedenost kapacitet Viba filma. Dodajajo, da je potrebno spremeniti ustanovitveni akta Viba filma in mu tako omogočiti večjo fleksibilnost pri sodelovanju z javnimi in zasebnimi partnerji.
Filmska iniciativa se med drugim zavzema tudi za ureditev položaja filmskih ustvarjalcev. Zapisali so, da je treba ustvariti urejeno in stimulativno produkcijsko okolje, kar pomeni, da je potrebno filmskim ustvarjalcem zagotoviti dostojno življenje in izenačiti plačilo za enako delo med zaposlenimi in honorarnimi delavci.
V smernicah so se filmarji dotaknili še izobraževanja in vzgoje na področju filma. Zagovarjajo oblikovanje sistemskega okolja za visokošolsko izobraževanje za umetniške in druge poklice na filmskem področju. Poleg tega želijo, da bi izvrševanje nacionalne strategije o filmski vzgoji dolgoročno pripeljalo do vključitve filmske vzgoje v šolski kurikulum.
V Filmski iniciativi poudarjajo še, da je potrebno slovensko filmsko dediščino ustrezno zaščititi in digitalizirati, poskrbeti za digitalizacijo mreže art kinematografov za zagotavljanje možnosti predvajanja filmskih del svetovnega pomena in novih slovenskih filmov, ter filmskim festivalom omogočiti stabilno načrtovanje za daljše obdobje.
Pričakujejo tudi vzpostavitev dialoga s pristojnimi ministrstvi in institucijami, s katerimi bi lahko konstruktivno sodelovali pri obravnavi predlaganih sprememb.
Filmska iniciativa bo bdela nad izvajanjem ukrepov v dokumentu, ki ga bo v prihodnosti smiselno dopolnjevala, zaključujejo.
Predstavniki filmske pobude so se z ministrom Grilcem sicer sešli 28. marca. Že takrat so se pogovoril vrteli okoli problemov v slovenski kinematografiji, zato so se dogovorili, da bodo filmarji predstavili svoje predloge za nadaljnji razvoj slovenskega filma, kar so zdaj tudi storili.
