Ti kažejo, da je imela Slovenija pred dvema letoma 2.050.189 prebivalcev, na kvadratnem kilometru pa je povprečno živel 101 prebivalec. Zaposlene ženske imajo v povprečju še vedno višjo izobrazbo od zaposlenih moških.
Popis 2011 je bil šestnajsti popis prebivalstva na ozemlju današnje Slovenije in hkrati prvi, ki je bil izveden na registrski način. To pomeni, da so na statističnem uradu vse podatke pridobili s povezovanjem številnih podatkov iz obstoječih administrativnih in statističnih virov, brez dodatnega zbiranja na terenu in izvedbe dodatnih statističnih raziskovanj.
Kot še kažejo podatki popisa, je bilo pred dvema letoma v Sloveniji okoli 21.000 več žensk kot moških. Šestina je bilo starih 65 ali več let, otrok, mlajših od 15 let, pa je bilo približno sedmina. Povprečna starost moških je bila 40 let, ženske pa so bile povprečno 3,3 leta starejše.
Med prebivalci v starosti do 36 let je bilo največ samskih, med prebivalci, starimi 37 ali več let, pa so do starosti 78 let prevladovali poročeni. Po 78. letu je bilo največ ovdovelih. Družin je bilo v Sloveniji pred dvema letoma 567.347, od tega jih je bilo z otroki 429.673.
Na statističnem uradu so zapisali, da je za Slovenijo za zadnjih 150 let značilno, da izkušnjo materinstva doživlja vedno več žensk. V zadnjih desetih letih se je število mater povečalo za 31.000, število živorojenih otrok pa zaradi nižje rodnosti le za 19.000. 1. januarja 2011 je bilo v Sloveniji 663.127 mater.
98,3 odstotka prebivalcev Slovenije je živelo v zasebnih, 1,7 odstotka pa v skupinskih in posebnih gospodinjstvih. Dve tretjini prebivalcev sta živeli v družinah, ki so jih sestavljali eden ali oba od staršev in otroci, vsak osmi prebivalec pa je živel sam.
Gospodinjstva na mestnih območjih Slovenije so imela povprečno 2,3 člana. Število gospodinjstev se je od popisa 2002 povečalo za 128.000 na 813.531.
Na kvadratnem kilometru Slovenije je 1. januarja 2011 povprečno živel 101 prebivalec, kažejo podatki statističnega urada. Najgosteje je bila poseljena občina Ljubljana z več kot 1000 prebivalcev na kvadratni kilometer, najredkeje pa občina Solčava. Tam je živelo pet prebivalcev na kvadratni kilometer.
Slovenija je v selitvenem smislu še vedno zelo tesno povezana z drugimi državami na območju nekdanje Jugoslavije. V teh državah je imelo svoje prvo prebivališče po rojstvu 87 odstotkov priseljencev. Dva prebivalca s prvim prebivališčem v tujini od treh sta že imela državljanstvo Slovenije. Slovenija tako spada med evropske države z najvišjim deležem državljanov, rojenih v tujini.
Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2011 nekaj manj kot 1.760.000 delovno sposobnih prebivalcev. Tu so všteti prebivalci, stari 15 ali več let, kar znaša 85,8 odstotka celotnega prebivalstva Slovenije. Od tega je bilo 53,7 odstotka aktivnih, 46,3 odstotka pa neaktivnih.
Vsak drugi prebivalec Slovenije, star 15 ali več let, je bil zaposlen, vsak šestnajsti pa brezposeln. Stopnja delovne aktivnosti za moške znaša 53,4 odstotka, za ženske pa 41,8 odstotka. Ob popisu leta 2002 je sicer več kot polovica vseh zaposlenih delala v storitvenih dejavnostih, 1. januarja 2011 pa je delež zaposlenih v teh dejavnostih dosegel 63 odstotkov. Vsaka tretja zaposlena ženska je imela terciarno izobrazbo, med zaposlenimi moškimi le vsak peti.
Za zaposlenimi so upokojenci druga najštevilnejša skupina prebivalstva. Med prebivalci, starimi 15 ali več let, je bil upokojenec vsak četrti moški in vsaka tretja ženska. Njihova izobrazba pa je po posameznih statističnih regijah zelo različna. V pomurski statistični regiji je imelo največ upokojencev le osnovnošolsko izobrazbo, povprečno vsak drugi. V celotni Sloveniji pa je imel vsak deseti upokojenec najmanj višješolsko izobrazbo.
Z registrsko izvedbo popisa se je Slovenija pridružila redkim evropskim državam, ki so tak popis že izvedle.
