Ti so namenjeni informiranju in promociji področja fotovoltaike, različni izobraževalni in informativni dogodki pa se bodo po celotni Sloveniji odvijali do 19. maja.
Kot so ob tej priložnosti zapisali v agenciji, pri sončnih elektrarnah indikatorji povezani z izgradnjo kažejo zelo strmo rast, ki bi ob nespremenjenih pogojih postala finančno povsem neobvladljiva.
Za sončne elektrarne je bil že leta 2009, ob uvedbi sistema zagotovljenih odkupnih cen, vzpostavljen sistem vsakoletnega zniževanja cen, ki je predpostavljal tudi zniževanje cen opreme. V letu 2009 je bila odkupna cena 0,415 evra za kilovatno uro (kWh) za elektrarne do 50 kW.
V letih 2010 in 2011 se je odkupna cena znižala enkrat letno s 1. januarjem, v letu 2012 pa še dodatno s 1. julijem in 1. decembrom. V letu 2013 se cene znižujejo vsak mesec za dva odstotka. Aprila je tako odkupna cena 0,138 evra za kWh za elektrarne do 50 kW.
Finančna sredstva namenjena za podpore sončnim elektrarnam so se v nekaj letih izjemno povečala. Država bi morala že v letu 2011 bistveno znižati odkupne cene, kot je to storila Nemčija, in s tem nadzorovati rast potrebnih sredstev za podpore.
"Ker se to ni izvedlo, je bilo zaradi poznega ukrepanja, potrebno drastično znižanje v letu 2012. S tem so se zagotovljene odkupne cene, skupaj z omrežnino, zelo približale nivoju cen, ki jih porabniki plačujemo za električno energijo," so poudarili na agenciji in dodali, da je drastično znižanje odkupnih cen izjemno zmanjšalo interes investitorjev za izgradnjo novih sončnih elektrarn.
Tehnologija se je tehnično razvila in ekonomsko pocenila ter je tik pred tem, da v svetovnem merilu postane konkurenčna brez finančnih spodbud.
"Če želi Slovenija ohranjati stik z ostalimi in od tega imeti koristi, bo potrebno naš sistem spodbud korenito spremeniti," so prepričani na agenciji.
Kot so ocenili, je treba iti v smeri spodbujanja lastne rabe proizvedene energije in podpiranja le neto oddane električne energije v omrežje. Poleg lastne rabe proizvedene električne energije, je treba spodbuditi integracijo v objekte tako, da postanejo sončne elektrarne sestavni del zgradb (streh in fasad).
Hkrati je treba po mnenju agencije sistem dovoljenj debirokratizirati in ga predati v neposredno izvajanje elektro energetskim podjetjem, kot to že od leta 2000 delajo v Nemčiji.
"Čim prej je treba tudi začeti s spodbujanjem proizvodnje opreme v Sloveniji, da se bodo delovna mesta ustvarjala doma," so poudarili in ocenili, da morajo sončne elektrarne tudi v Sloveniji postati pomembna gospodarska dejavnost.
"Tudi ob relativno intenzivni izgradnji bodo namreč sončne elektrarne imele pomembnejši energetski delež šele čez desetletja," so še poudarili na Agenciji za prestrukturiranje energetike.
