Za oba je predlagal tudi stranske denarne kazni, in sicer za Goršeta 1500 dnevnih zneskov, za Šušteršiča pa 1000 dnevnih zneskov.
Šušteršič, ki ga obtožnica bremeni napeljevanja k zlorabi položaja, je s prodajo omenjenih terjatev, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev (okoli 229.400 evrov).
Tožilec je prepričan, da so bila Goršetu in Šušteršiču očitana kazniva dejanja dokazana. Dokazi, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, po njegovem mnenju ne dopuščajo nobenega dvoma.
Ermenc je dejal, da je bilo dokazano, da je Gorše deloval v nasprotju z interesom upnikov, čeprav je bil kot stečajni upravitelj deležen posebnega zaupanja upniškega odbora. "Njegova dejanje je treba strogo obsoditi, tako v moralnem kot kazenskem smislu," je poudaril.
Kot je poudaril Ermenc, Gorše dolžnikov Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura ni pozval k poplačilu dolgov in tako vsaj poskusil pridobiti sredstva za stečajno maso. "Te terjatve očitno niso bile neizterljive," je ocenil Ermenc.
"Nedvomno je Gorše storil vse znake očitanega kaznivega dejanja, da bi Šušteršiču pridobil premoženjsko korist, Šušteršič pa je Goršeta k temu napeljeval," je dejal Ermenc.
Izpostavil je tudi zasebne povezave med obtoženima, saj je Šušteršičeva partnerica za Goršetovo pisarno opravljala nekatere storitve. Po mnenju tožilca je bilo z zaslišanji prič v sojenju dokazano, da sta obtožena sodelovala že pred prodajo terjatev, čeprav sta to zanikala.
Ermenc je sicer na podlagi izvedenskega mnenja nekoliko spremenil obtožnico, in sicer, da so bili upniki z omenjenimi kaznivimi dejanji oškodovani za 196.054 evrov, medtem ko je v obtožnici sprva navedel oškodovanje v vrednosti 199.000 evrov.
Gorše in Šušteršič sta imela na predobravnavnem naroku oktobra lani možnost priznati krivdo ter si tako znižati kazen, vendar pa tega nista storila.
Če bi takrat priznala krivdo, bi tožilstvo za Goršeta predlagalo dve leti in 10 mesecev zapora ter denarno kazen 500 dnevnih zneskov, za Šušteršiča pa eno leto in 10 mesecev zapora ter prav tako dodatno denarno kazen višini 350 dnevnih zneskov.
Gorše je skozi celotno sojenje sicer poudarjal, da je bila prodaja terjatev izvedena zakonito, terjatve pa so bile prodane edinemu kupcu. Dodal je, da s Šušteršičem pred prodajo terjatev ni komuniciral, saj za to ni bilo potrebe, prav tako pa se z omenjenim dejanjem ni okoristil.
Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa tega ni storila. V stečajnem postopku, ki je potekal deset let, je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.
Sodišče je sicer Goršetu do 15. maja podaljšalo pripor zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, saj kriminalisti preiskujejo še en primer njegove domnevne zlorabe položaja, tokrat pri vodenju stečaja Hidre Koper.
Slovenija
Tožilec za stečajnega upravitelja Goršeta predlaga štiri leta zaporne kazni
Tožilec Edvard Ermenc je za suspendiranega stečajnega upravitelja Braneta Goršetapredlagal štiri leta zaporne kazni. Za Jožeta Šušteršiča je predlagal zaporno kazen v višini treh let.
Dolenjski list
