Zagotovo je rekorde v brezglavem trošenju občinskega denarja podirala kranjska mestna občina. Župan Mohor Bogataj in njegova Stranka za napredek krajevnih skupnosti sta občane razburjala že lani. Spomnimo – stranka je z občinskim denarjem kupila za 220 kilogramov mesa in mesnih izdelkov, Jožetu Lombarju iz vasi Babni vrt pa je dajala 630 evrov na mesec za najem kar njegove domače dnevne sobe, ki je očitno služila kot sedež stranke. Notranja revizija je opozorila še na številne druge sporne primere porabe kranjskega občinskega denarja. Mestni svetnik SDS Klemen Valter je domnevno v enem mesecu za telefoniranje zapravil skoraj 200 evrov, trije mestni svetniki iz stranke DeSUS so vsak mesec v Društvu upokojencev Kranj za žgane pijače (predvsem za viski, sadjevec in rum) porabili okrog 40 evrov (na naročilnico), kranjska svetniška skupina SDS pa je za piknik s simpatizerji nakupila za več kot 1000 evrov mesa. Razburjal je tudi župan Logatca, Berto Menart, ki je Logatčanom pri gradnji kanalizacije priskrbel keramične cevi, s čimer je menda mislil zgolj na »dobro občanov«, vendar pa so omenjene cevi kar dvakrat dražje od plastičnih in bi pri tem projektu občina lahko privarčevala kar 70.000 evrov.
Lani je veliko prahu v Komendi dvignila pobuda svetniške skupine NSi, ki je predlagala, da občina iz proračuna nameni 25 tisoč evrov za obnovo veroučnih učilnic. Župan je sicer predlogu nasprotoval zaradi proračunske stiske in predlagal, da bi se verouk izvajal kar v prostorih osnovne šole, a so občinski svetniki predlog NSi podprli in sklenili, da bo občina 25 tisočakov župniji Komenda nakazala v dveh delih. Na seznamu občin, ki z denarjem razpolagajo na precej bizaren in sporen način, bi se jih lahko uvrstilo še nekaj. Ena od teh je tudi občina Tolmin. Po naših informacijah je namreč pred časom financirala postavitev posebnih bioenergetskih točk v občini. Očitno bioenergija in podobno lokalne skupnosti nasploh močno zanimajo, saj menda tolminska občina ni edina, ki je financirala strokovnjaka na tem področju. Slovenska lokalna politika se torej lahko postavi ob bok »visoki« politiki Evropske unije. Na njenem seznamu najbolj bizarnih izdatkov se je znašel milijon evrov, ki jih je namenila županu na Siciliji za njegove virtualne pomaranče. 
