Slovenija

DZ potrdil novelo zakona o SDH

STA/R.S.
24. 4. 2013, 18.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

DZ je danes s 47 glasovi za in devetimi proti potrdil predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Mediaspeed

Z njo se med drugim uvaja nadzor računskega sodišča nad poslovanjem holdinga in njegovih odvisnih družb in vpeljuje nekatere poenostavitve pri upravljanju z državnim premoženjem v vmesnem obdobju.
Zakon o SDH, s katerim se je ukinil dotedanji upravljalec državnega premoženja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, velja od konca lanskega decembra, a dejansko v praksi še ni zaživel.
Medtem z državnim premoženjem upravlja Slovenska odškodninska družba (Sod), poleg tega pa za zdaj še vedno obstajajo nekateri drugi upravljavci, kot so Kapitalska družba (Kad), Modra zavarovalnica, DSU in PDP.
Zato je za odpravo določenih anomalij pri upravljanju državnih naložb v tem vmesnem obdobju vlada predlagala zakonsko novelo, ob tem pa je v zakon vključila nekatere nove rešitve.
Holding in njegove odvisne družbe po novem ne bodo le pod nadzorom računskega sodišča, temveč bodo tudi zavezanci po zakonu o javnem naročanju in za dostop do informacij javnega značaja.
Ta obveznost ne bo veljala za tiste družbe, v katerih ima holding kapitalsko naložbo, če takšna družba ni zavezanec po zakonodaji o javnem naročanju in zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja.
Sod bo do uveljavitve klasifikacije državnih naložb potreboval soglasje DZ na predlog vlade za razpolaganje z državnimi naložbami, če skupna knjigovodska vrednost naložbe presega 20 milijonov evrov ali država dosega najmanj 25-odstotni lastniški delež ali 25-odstotni delež glasovalnih pravic.
Do uveljavitve klasifikacije bodo Kad, Sod, Modra zavarovalnica, DSU in Posebna družba za podjetniško svetovanje potrebovale soglasje DZ na predlog vlade za odtujitev naložb, katerih skupna knjigovodska vrednost naložbe presega 20 milijonov evrov ali v katerih dosegajo te družbe najmanj 25-odstotni lastniški delež ali 25-odstotni delež glasovalnih pravic.
Sod pa kljub drugačnim začetnim načrtom ne bo več potreboval soglasja vlade za vsakodnevno upravljanje z naložbami. To bo namreč lahko počel samostojno, vendar pa bo moral do sredine maja sprejeti kodeks upravljanja državnih naložb.
Ob tem bo veljalo, da uprava in nadzorniki Soda oziroma holdinga z vsem svojim premoženjem solidarno odškodninsko odgovarjajo za škodo zaradi nevestnega in protipravnega upravljanja, če ne dokažejo, da so ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Poleg tega bo moral Sod oziroma holding DZ na predlog vlade redno poročati o upravljanju državnih naložb.
NSi je danes predlagala tudi dopolnilo, po katerem bi morale osebe, ki poslujejo z državnimi podjetji, SDH sporočiti vrsto in namen obračunanih del, dobav in opravljenih storitev, katerih skupna vrednost je v preteklem letu presegla 10.000 evrov. Poročanje zajema tudi obračun prejetih sponzorstev in donacij.
SDH bi nato javno objavil višino sredstev poslovanja in seznam oseb, ki so dolžne sporočiti podatke na podlagi prejšnjega odstavka tega člena.
Jožef Horvat je ocenil, da bi ta rešitev veliko prispevala k preglednosti delovanja podjetij v državni lasti in bi tako predstavljala nadgradnjo aplikacije supervizor.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je ocenila, da bi bila taka rešitev v praksi neizvedljiva in bi pomenila preveliko breme za holding. Sporno se ji je zdelo tudi, da bi ta člen po predlogu NSi dejansko nadomestil določila o nadzoru računskega sodišča.
Poslanci dopolnila niso podprli, je bila pa razprava o njem predvsem priložnost za očitke sedanje opozicije trenutni koaliciji, da za razliko od opozicijskega obdobja zdaj ne zahteva več preglednosti in nadzora ter da je v stališčih nekonsistentna.