Novice Svet24

S ciljem povečati konkurenčnost gospodarstva se še letos obeta tudi pristop k spremembam sistema minimalne plače, je razvidno iz osnutka nacionalnega reformnega programa (NRP).
Potem ko je letos sprejela novo delovno zakonodajo, ki naj bi zmanjšala segmentacijo in okrepila prožnost trga dela, se namerava vlada letos na tem področju med drugim spopasti s sivo ekonomijo, in sicer v povezavi z reformo inšpekcije dela.
V tem okviru je za letošnje leto napovedala nov zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki bo predvidel višje kazni za tiste, ki delajo in zaposlujejo na črno. Tisti, ki bodo tovrstnega delodajalca prijavili, bodo oproščeni kazni, delavci, zaposleni na črno, pa bodo avtomatično zaposleni.
Na področju nadzora vlada načrtuje okrepitev pristojnosti in števila inšpektorjev, sočasno pa tudi višje globe za kršitve, ki naj bi delovale tudi preventivno.
V pripravi so tudi nadaljnji ukrepi za izvedbo preventivnih akcij obveščanja in osveščanja javnosti o škodljivih posledicah dela in zaposlovanja na črno za posameznike, gospodarstvo in družbo kot celoto.
Do konca letošnjega leta želi vlada sprejeti tudi spremembe na področju inšpektorata za delo, ki bodo zasledovale cilj večje učinkovitosti dela inšpektorata in vzpostavitve ustreznih pravnih podlag za sankcioniranje najpogostejših kršitev delovne zakonodaje in zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu.
Vlada namerava urediti tudi vprašanje študentskega dela, in sicer po načelu "vsako delo šteje". To pomeni, da bi ta oblika dela preko plačila socialnih prispevkov povečala prihodke javnih blagajn, posameznikom pa zagotovila ustrezno varnost in predvsem priznavanje delovnih izkušenj, tako da bi bili mladi pozneje tudi bolj zaposljivi. Nova zakonodaja naj bi v veljavo stopila najpozneje do marca prihodnje leto.
V Sloveniji naj bi letos in prihodnje leto nadaljevali s programom prenove regulacij poklicev in dejavnosti. Gre za izboljšanje zakonodaje ter pogojev in postopkov za opravljanje dejavnosti in poklicev v smeri odprave administrativnih ovir in deregulacije.
Med letoma 2013 in 2015 bo v tej luči prenovljena zakonodaja na področju zdravstva, sociale, varstva in varovanja, trgovine, pravosodja, okolja, prometa in logistike, gostinstva in prehrane, energetike, financ, šolstva, športa, kulture, kmetijstva ter drugih osebnih in poslovnih storitev.
V okviru spodbujanja zaposlovanja se bodo nadaljevali obstoječi programi, ki pa jih bo vlada letos nadgradila, tako da bodo posebnih spodbud deležni delodajalci, ki bodo zaposlene vključevali v javno veljavne programe usposabljanja za življenjsko uspešnost. Ciljna skupina so manj izobraženi odrasli, pretežno prebivalci podeželja.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, za letošnje leto načrtuje vzpostavitev podpornih sistemov za izboljšanje položaja in pogojev delovanja samozaposlenih in nezaposlenih na področju kulture.
Za spodbujanje zaposlovanja starejših bodo podeljene subvencije za zaposlitev za polni delovni čas za obdobje 18 mesecev.
Poleg tega namerava vlada tudi z javnimi deli spodbujati razvoj socialnega podjetništva, načrtuje pa tudi prenovo oz. dopolnitev ukrepov za spodbujanje zaposlovanja invalidov.
Vlada bo letos pristopila tudi k spremembam sistema minimalne plače, tako da bo ta pravičnejši in bo hkrati zagotavljal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Pri določanju minimalne plače se v Sloveniji po veljavnem zakonu upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa še gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.
Do takšne ureditve, sprejete v času vlade Boruta Pahorja, so delodajalci zelo kritični. Z zvišanjem minimalne plače se namreč po njihovem pojavlja tudi pritisk na ostale plače. Opozarjajo še, da vse manjši razkorak med plačami pelje v uravnilovko in pospešeno izgubo delovnih mest.