Delež t. i. premalo zaposlenih je tako v sedemindvajseterici znašal 21,4 odstotka, v Sloveniji 21 odstotkov, je razvidno iz ta teden objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.
Od začetka gospodarske krize se je delež t. i. premalo zaposlenih v EU močno povečal. Leta 2008 je bil 18,5-odstoten, leta 2011 20,5-odstoten, lani pa že 21,4-odstoten.
Največje deleže premalo zaposlenih imajo v državah, kjer je stopnja zaposlenih za polovičen delovni čas razmeroma nizka, to je v Grčiji (66 odstotkov), Španiji (55 odstotkov), Latviji (53 odstotkov) in na Cipru (50 odstotkov).
Najmanjše deleže zaposlenih za določen čas, ki bi si želeli delati več in so za to na voljo, pa imajo na Nizozemskem (tri odstotke), kjer je tovrstno delo zelo pogosto, v Estoniji (osem odstotkov) in na Češkem (10 odstotkov).
V Sloveniji je bil medtem ta delež lani 21-odstoten.
Med neaktivnimi osebami med 15. in 74. letom, ki niso bile ne zaposlene ne nezaposlene, je bilo lani v EU takšnih, ki so bile na voljo za delo, a ga niso iskale, 8,8 milijona, takšnih, ki so delo iskale, a niso bile takoj na voljo, pa 2,3 milijona (leta 2011 8,6 oz. 2,3 milijona, leta 2011 pa 7,3 oz. 2,4 milijona).
Skupaj ti dve skupini ljudi predstavljata 11 milijonov potencialnih dodatnih delavcev. V EU je njun delež glede na trenutno delovno silo 4,6-odstoten; na Češkem denimo 1,5-odstoten, v Italiji pa 12,1-odstoten.
