Slišati je bilo tudi, da so ukrepi sankcioniranja neustrezni in jih je treba nadgraditi. Pojem intelektualne lastnine bo v tem stoletju ena osnovnih tem političnega odločanja, podobno kot je bilo vprašanje materialne lastnine v 19. stoletju, je dejal profesor na mariborski univerzi Andrej Umek.
"Pri plagiatorstvu gre za znanstvena dela, ki jih nekdo objavi v znanstveni literaturi, in za diplome, magisterije in doktorate," je pojasnil. Poudaril je, da vsa krivda ne more biti pripisana študentu, saj naloge pregledata tudi mentor in komisija, ki posledično nosita svoj del odgovornosti.
Sedanji postopki sankcioniranja niso ustrezni, je izpostavil Umek in se zavzel za nadgradnjo ukrepov.
Rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik je dejal, da so od začetka njegovega mandata odvzeli en doktorski naziv, en magistrski naziv, štiri nazive, pridobljene z diplomo, ena magistrska naloga pa je po njegovih besedah še v postopku. Pojasnil je, da ima univerza v svojem statutu jasno določene postopke glede plagiatorstva.
"Univerza bo sama poskrbela za svojo verodostojnost in kakovost in ne bo pristala na nikakršne politične pritiske," je poudaril Pejovnik in dodal, da bodo na univerzi obravnavali vsak sum plagiata.
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mirko Pečarič je povedal, da ni privrženec sankcioniranja oziroma da ta možnost obstaja v veljavni zakonodaji. Na ministrstvu sicer nimajo podatkov o številu plagiatov, jih pa vodijo visokošolski zavodi. Na podlagi odvzetih nazivov lahko sklepajo, da gre večinoma za odvzeme zaradi plagiatorstva, je poudaril.
Branko Grims (SDS) pa je med drugim opozoril, da s plagiatorstvom v tujino pošiljamo slabo sporočilo, da je v Sloveniji "dovoljeno vse". To meče slabo luč na državo in ves šolski sistem, je dodal.
