Z izplačilom januarskih plač se je minimalna plača uskladila z inflacijo, pri čemer na Umarju opozarjajo na neustrezno spremembo razmerja med minimalno in povprečno plačo v času krize.
Število delovno aktivnih se je januarja še zmanjšalo, stopnja registrirane brezposelnosti pa povišala. Konec marca je bilo v Sloveniji 122.630 brezposelnih, kar je največ v zadnjih 14 letih. Med glavnimi razlogi za povečanje je še vedno visok priliv v brezposelnost zaradi izteka pogodb za določen čas, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj(Umar) v marčni številki publikacije Ekonomsko ogledalo.
Sedanja ureditev usklajevanja minimalne plače in sočasnost začetka krize sta privedli tudi do precejšnje spremembe razmerja med minimalno in povprečno plačo. To je sicer pozitivno vplivalo na znižanje plačne neenakosti in deleža zaposlenih z nizkimi plačami, vendar pa je ustvarjalo velike pritiske na stroškovno konkurenčnost gospodarstva in izgubo delovnih mest, ocenjujejo na uradu.
Z izplačilom januarskih plač se je minimalna plača uskladila z lansko medletno inflacijo in sedaj znaša 783,66 evra. V zadnjih štirih letih je bila njena rast precej višja od rasti povprečne plače - ta se je zaradi varčevalnih ukrepov v državnem sektorju in padca gospodarske aktivnosti močno upočasnila.
Ob enem največjih znižanj gospodarske aktivnosti v EU v času krize je Slovenija torej beležila največje zvišanje minimalne plače.
Še naprej se poslabšujejo tudi razmere v slovenskem bančnem sistemu. Februarja se je nadaljevalo zniževanje obsega kreditov nebančnim sektorjem, k čemur je več kot štiri petine prispevalo nadaljnje razdolževanje podjetij in nefinančnih inštitucij pri domačih bankah. Banke so še naprej neto odplačevale zapadle obveznosti do tujih bank, obseg vlog države in gospodinjstev pa se je povečal.
Obseg slabih terjatev se je januarja ponovno povečal in dosegel 14,1 odstotka vseh terjatev slovenskega bančnega sistema.
Potem ko se je od sredine lanskega leta zmanjševal, je obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih januarja ostal nespremenjen, aktivnost v gradbeništvu pa se še naprej znižuje in je dosegla nove najnižje ravni po začetku krize.
Realni prihodek v trgovini na drobno in nominalni v tržnih storitvah sta se povečala, vendar sta ostala na precej nižji ravni kot pred letom dni. Kljub izboljšanju v zadnjih dveh četrtletjih vrednosti kazalnikov zaupanja ostajajo pod dolgoletnim povprečjem.
Tako kot v Sloveniji so se slabe gospodarske razmere v začetku leta nadaljevale tudi v državah z evrom, obeti pa ostajajo neugodni.
Po pričakovanjih so mednarodne institucije (ECB, OECD) še znižale svoje napovedi glede letošnje gospodarske aktivnosti. Ključno tveganje za napovedi še naprej ostaja morebitno poglabljanje dolžniške krize, saj so se marca zahtevane donosnosti najbolj izpostavljenih držav evrskega območja ponovno povečale, in sicer predvsem zaradi zaostrovanja razmer na Cipru.
