Ocene kažejo, da leta 2015 ne bo mogoče uravnotežiti javnih financ, zato želi, da DZ v četrtek s sklepom vrne zakon v obravnavo ustavni komisiji, kjer bi se ga lahko ustrezno popravilo.
Danes bo pri premierki Alenki Bratušek sestanek predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin o tem, kako nadaljevati postopek vnosa fiskalnega pravila v ustavo. V zraku visi vprašanje, ali bodo na izredni seji DZ sploh glasovali in tudi razpravljali o predlogu ustavnega zakona.
"Po sedanjih ocenah je znano, da leta 2015 ne bo mogoče uravnotežiti javnih financ, kot predvideva besedilo za vpis fiskalnega pravila v ustavo, in to je bil razlog, da skušamo doseči dogovor, da ne pride do odločanja o tem na četrtkovi seji DZ," je danes v DZ pojasnil Veber iz stranke SD.
Na vrhu pri premierki zato pričakuje, da bo "vlada opravila ustrezno argumentacijo, zakaj dejansko ni mogoče podpreti tega pravila". Za vrnitev ustavni komisiji, čemur je po njegovih besedah naklonjena večina strank, razen SDS, bi na glasovanju v DZ potrebovali 46 glasov, takšno ravnanje pa je po poslovniku DZ dovoljeno v izjemnih primerih, ko gre za bistveno spremenjene okoliščine.
"Številke o stanju javnih financ bistveno zožijo prostor razmišljanja o tem, ali bi bilo pravilo treba sprejeti ali stopiti naproti tistim, ki razmišljamo o tem, da bi DZ sprejel sklep, s katerim bi vrnil ustavni zakon v obravnavo ustavni komisiji, kjer bi to besedilo lahko ustrezno korigirati," je pojasnil.
Veber je povedal še, da na današnji vrh političnih strank predsednik republike ni povabljen. "Bom pa vse opozoril, da je predsednik, če danes ne pride do dogovora, pripravljen organizirati še en posvet pod njegovim vodstvom," je dejal in dodal, da bi v tem primeru to lahko zgodilo jutri dopoldne.
Četrtkovo izredno sejo o zapisu fiskalnega pravila v ustavo so zahtevali poslanci SDS, čeprav ima Slovenija za to časa do konca leta. Na vprašanje, zakaj naglica SDS, je Veber odgovoril: "To je vprašanje, na katerega skušamo dobiti odgovor. Do sedaj je bil odgovor tak, da ga je v ustavo treba zapisati zato, da se država ne bo več zadolževala, saj so do sedaj izpeljani ukrepi zmanjšali javni primanjkljaj."
Vendar realni podatki po Vebrovih besedah kažejo, da je temu težko pritrditi. "Zato njihovo ravnanje razumem v smislu, da skušajo vladajočo koalicijo postaviti pred dejstvo, da čim prej sprejme tiste odločitve, ki so potrebne, da čim prej saniramo banke, omogočimo gospodarsko rast ali skozi sistem garancij ali kreditiranja gospodarstva," je ocenil.
Pri tem, kaj meni SD, je spomnil na njihova opozorila, da bi morali imeti zelo jasen izvedbeni zakon, kako bi v praksi lahko to izvajali. "Fiskalno pravilo v ustavo določa, da je v izvedbenem zakonu treba opredeliti časovni okvir, dinamiko izvajanja tega in tega dokumenta sedaj nimamo," je orisal.
Veber je dejal, da v EU obstaja 68 različnih fiskalnih pravil, spomnil pa tudi, da bodo morale ob zapisu fiskalnega pravila v ustavo, kot se predlaga v Sloveniji, svoje proračune do leta 2015 uravnotežiti tudi občine. "Če pogledamo seznam zadolženosti posameznih občin, so te z izjemo nekaterih zelo zadolžene in bodo imele s tem resne težave," je še poudaril.
