Tovšakova je kaznivo dejanje v torek priznala v solzah. Pintar je že v torek napovedal, da bo predlagal dveletno zaporno kazen, če bo Tovšakova, ki je sicer v priporu zaradi drugega kaznivega dejanja, krivdo iskreno priznala in dejansko obžalovala očitano kaznivo dejanje.
Po oceni tožilca so za izbiro in odmero kazenske sankcije pomembne zlasti naslednje okoliščine: Tovšakova je že bila obsojena v zadevi Čista lopata na zaporno kazen leto dni in dva meseca, zoper njo so v teku še drugi kazenski postopki pred Okrožnim sodiščem v Celju, in sicer sta pravnomočni obtožnici zaradi kaznivih dejanj goljufije na škodo EU in še ene goljufije, v teku so tudi preiskave zaradi zlorabe položaja ali pooblastil.
Pintar meni, da je glede na navedene okoliščine primerna le izbira zaporne kazni. Po njegovih navedbah je za očitano kaznivo dejanje predvidena kazen od enega do osmih let, običajno pa se izreka pogojna kazen ali zaporna kazen do štirih let. Na vprašanje, koliko bi znašala kazen za Tovšakovo, če ne bi priznala krivde, je tožilec odgovoril, da bi najbrž predlagal triletno zaporno kazen.
Glede na to, da je Tovšakova že obsojena v zadevi Čista lopata, je Pintar pojasnil, da danes sodišče prve stopnje kazni ni združilo. Izvenobravnavni senat sodišča pa lahko na posebnem naroku odloči o združitvi sankcij, kar pomeni, da skupna kazen ne sme dosegati seštevka vseh kazni in ne sme presegati absolutno najvišje kazni, a to je 30 let zapora.
Tovšakova, ki je krivdo priznala zaradi slabega zdravstvenega stanja, odprtih sodnih zadev in s ciljem zmanjšati medijski pritisk nase in svojo družino, je pred izrekom kazni danes povedala, da kot nekdanja direktorica Vegrada iz objektivnih razlogov nosi odgovornost za očitano kaznivo dejanje in ga iskreno obžaluje.
"Želim se znebiti medijske gonje, odslužiti kazen, ki mi bo odrejena, da lahko spet normalno zaživim," je dejala Tovšakova, ki bo morala plačati tudi sorazmeren del sodnih stroškov.
Pojasnila je, da do izbruha krize v gradbeništvu leta 2009 ni bila nikdar v kazenskem postopku ter da ni dajala navodil, da se denar iz blagajne vzajemne pomoči uporabi za druge namene. Meni tudi, da se je trudila ohraniti Vegrad in delovna mesta, boli pa jo izjava medijev, da je kradla denar iz blagajne vzajemne pomoči.
Po njeni oceni je s podjetniškim sindikatom dobro sodelovala in ji sindikat ni nikdar očital, da je zlorabila blagajno vzajemne pomoči, ker osebno tega denarja iz blagajne ni vzela. Poudarila je, da je bila prav ona tista, ki je začela zbirati sredstva za družini dveh umrlih Vegradovih delavcev.
Ob tem je pojasnila, da so takrat reševali podjetje in da si zadnje leto pred propadom Vegrada ni izplačevala niti plače. Zatrdila je, da iz Vegradove blagajne ni pridobila niti evra in da ni šlo za naklepno dejanje, vse odločitve pa da je sprejemala transparentno in da ni skrivala nobenih dokumentov o poslovanju družbe.
Tovšakova je sodišče prosila za milo kazen, pri čemer bi upoštevali tudi njeno zdravstveno stanje in starost.
Zagovornik Tovšakove Boris Kanduti je pojasnil, da se o morebitni pritožbi na izrečeno kazen še niso odločili, po njegovi oceni je bila vloga Tovšakove v Vegradu pozitivna. Ko se je pojavila kriza v gradbeništvu, se ji Tovšakova zelo močno prizadevala, da bi Vegradu prinesla nove posle in da bi se ohranilo zdravo jedro družbe.
Kanduti meni, da namen Tovšakove ni bil oškodovati nikogar, želela si je, da bi bili vsi računi Vegrada poplačani, vendar je to bilo odvisno od finančnih razmer. Dodal je še, da je bil denar iz blagajne vzajemne pomoči, ki je bil uporabljen za poslovanje Vegrada, le vrnjen nazaj. Po njegovi oceni bi lahko sodišče izreklo nižjo kazen.
Sodnica Lešnikova je ob izreku kazni povedala, da je Tovšakova neupravičeno in nezakonito odrejala uporabo denarja iz blagajne vzajemne pomoči, ki je pripadal delavcem. S tem je povzročila veliko premoženjsko korist Vegradu, Vegradu Projektivnemu biroju in Vegradu Inde.
Po oceni sodnice je izrečena kazen korektna, pri izreku je upoštevala, da se Tovšakova osebno z omenjenim denarjem ni okoristila, ob tem je sodnica še pripomnila, da delavci tega denarja iz blagajne vzajemne pomoči ne bodo nikdar dobili, saj niso vložili premoženjsko pravnega zahtevka. Sicer to lahko storijo še s civilno tožbo v naslednjih 10 letih.
Tožilec Tovšakovi in drugoobtoženi Branki Gabriel, ki krivde ne priznava, zato se zanjo ločeno nadaljuje sojenje, očita neupravičeno uporabo in prilastitev sredstev iz Vegradove blagajne vzajemne pomoči v znesku okoli 220.000 evrov.
