Na prvi obisk v tujini prihaja pod težo ugibanj o morebitni potrebi po mednarodni finančni pomoči Sloveniji. Banke, privatizacija, primanjkljaj, fiskalno pravilo, referendumi - to so sicer slovenske teme na bruseljskem radarju.
Bratuškova bo obisk začela v torek popoldne na sedežu Evropske komisije Berlaymont, kjer se bo srečala s šefom komisije Josejem Manuelom Barrosom. Po sestanku je predvidena tudi njuna skupna izjava za medije.
Zatem bo premierko sprejel predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, zvečer pa še predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Srečala se bo tudi z evropskimi poslanci iz Slovenije.
Za razliko od dosedanjih obiskov predsednikov slovenske vlade v Bruslju, ki jih je z zanimanjem spremljala le peščica slovenskih novinarjev, lahko Bratuškova v torek pričakuje precejšnjo pozornost mednarodnih medijev.
"Veliko oči bo na torkovi premieri uprtih v slovensko premierko. Bolje, da pride oborožena z dobro komunikacijsko strategijo. Pod drobnogledom niso le slovenske banke, temveč tudi politika," je komentiral eden od tujih poznavalcev bruseljske scene.
V tujih medijih so v minulih tednih veliko ugibali o tem, ali bo Slovenija za Grčijo, Irsko, Portugalsko, Španijo in Ciprom šesta članica območja evra, ki bo morala zaprositi za finančno pomoč in slediti nareku razvpite trojke.
O tem so se razpisali tudi nemški časniki. Za Nemčijo je to še posebej vroča tema zaradi septembrskih volitev, na katerih kanclerki Angeli Merkel nova reševalna akcija članice z evrom pač ne bi koristila.
Bratuškova je potrebo po pomoči zanikala. Tudi finančni minister Uroš Čufer ocenjuje, da Slovenija letos pomoči ne bo potrebovala. "Kategorično" je ta scenarij zavrnil tudi odhajajoči guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.
A ne glede na to, kako verjetna oziroma kako blizu je prošnja za pomoč, je Slovenija na bruseljskem radarju. O tem priča tudi Barrosova čestitka ob imenovanju Bratuškove za predsednico vlade, v kateri je opozoril tudi na "številne izzive", s katerimi se mora takoj spopasti nova vlada.
Da slovenski bančni sektor terja ambiciozno ukrepanje, je Barroso opozoril že junija lani. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je novembra podprl načrte za vzpostavitev slabe banke.
Pred velikonočnimi prazniki so viri pri EU opozorili, da se čas izteka. V dveh mesecih je treba slabo banko postaviti na noge, sicer se bo prošnji za mednarodno finančno pomoč težko izogniti, so posvarili.
Slovenija si bo morala do konca leta izposoditi vsaj tri milijarde evrov, do poletja naj bi potrebovala dve milijardi, ki naj bi ju poskušala dobiti na finančnih trgih. A obrestne mere niso spodbudne.
Zahtevani donos na slovenske državne obveznice na borzi MTS je 6,24 odstotka. Sedem odstotkov pa velja za mejo, ko izposojanje na trgih ni več vzdržno. Posojila iz evropskega reševalnega sklada so približno za polovico cenejša.
Prav tako v Bruslju izpostavljajo pomen privatizacije državnih podjetij in z zanimanjem spremljajo konsolidacijo slovenskih javnih financ. Očitno je, da država letos ne bo opravila domače naloge - odpravila prekomernega javnofinančnega primanjkljaja.
Vlada se bo morala tako z Brusljem dogovoriti za odpustek, podaljšanje roka, ki je mogoč pod dvema pogojema - če je fiskalni napor dovolj velik in zunanji dejavniki dovolj negativni. Sicer jo v skrajnem primeru čaka globa v višini 0,2 odstotka BDP.
Javnofinančno disciplino naj bi jamčilo tudi fiskalno pravilo, ki je temelj evropskega fiskalnega pakta. Določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku; strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.
Podpisnice fiskalnega pakta morajo fiskalno pravilo v nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje v enem letu po uveljavitvi pakta, torej do januarja 2014; zaželen je vpis pravila v ustavo.
V Sloveniji se je pri vnosu fiskalnega pravila v ustavo zapletlo - zaradi nasprotovanja tedanje opozicije, v prvi vrsti Pozitivne Slovenije. Tedaj vladajoča, sedaj opozicijska SDS je novo vlado takoj spomnila na ta neporavnan dolg.
Minuli teden je namreč SDS vložila zahtevo, da parlament odloča o fiskalnem pravilu. Po približno letu mirovanja bo tako državni zbor o tem predvidoma odločal v četrtek.
Bruselj pričakuje, da bo Slovenija spoštovala fiskalni pakt in dosegla konsenz o pravilu. Tudi na to je Barroso opozoril že junija lani, ko je v Berlaymontu gostil takratnega predsednika vlade Janeza Janšo.
Znana so tudi pričakovanja EU glede slovenskih referendumskih pravil, čeprav jih javno ne bo slišati, saj se v Bruslju v velikem loku izogibajo komentarjem demokratičnih procesov v državah članicah.
Neuradno pa so viri pri EU že večkrat opozorili, da bi bilo treba referendumsko ureditev spremeniti, saj preprosto ne zagotavlja učinkovitega izvajanja potrebnih reform, kar opažajo tudi finančni trgi.
Vse te teme so na bruseljskem radarju. Vsaka poteza in beseda slovenske politike je pod drobnogledom finančnih trgov in mednarodne javnosti. Sporočila Bratuškove v torek v Bruslju bodo tako odmevala daleč čez slovenske meje.
