Novice Svet24

Te med drugim kažejo, da je število zaposlenih v javnem sektorju tudi v času krize raslo, rast plačne mase pa so ustavili varčevalni ukrepi.
Za določitev javnofinančnega okvirja za politiko plač v javnem sektorju, o katerem se bodo predvidoma trikrat tedensko naslednji mesec dni pogajali sindikalni in vladni pogajalci, so v izhodiščih za pogajanja, ki jih je vlada sprejela na četrtkovi seji in jih je pridobila STA, navedeni tudi podatki o gibanju števila zaposlenih v javnem sektorju in njihovih plač.
Povečevalo se je število zaposlenih v dejavnosti javnih storitev
Tako navedeni podatki statističnega urada kažejo, da je število zaposlenih v sektorju država od leta 2006 vsako leto nekoliko naraščalo, predvsem na račun zaposlenih v dejavnosti javnih storitev. Enako kažejo tudi podatki Ajpesa, kjer število zaposlenih izračunajo na podlagi opravljenih ur. Je pa zato od leta 2009 padalo število zaposlenih v zasebnem sektorju - v letu 2009 celo za 6,3 odstotka, medtem ko je število zaposlenih v javnem sektorju po tej metodologiji naraslo za 1,2 odstotka. Lani je Ajpes zabeležil polodstotno rast v javnem sektorju, v zasebnem pa 1,9-odstotni padec.
V letu 2012 se je v obdobju do vključno maja število zaposlenih še vedno povečevalo, od junija dalje pa upadalo, kar je, kot je navedeno v izhodiščih, v pretežni meri pripisati učinkom varčevalnega zakona.
V sektorju država se je od začetka krize tako število zaposlenih povečalo za okrog 10.000, skupno število zaposlenih v Sloveniji pa se je zmanjšalo za 66.800, je zapisano v gradivu.
Pregled rasti števila zaposlenih po podatkih Ajpesa kaže, da je bilo v letu 2012 največ zaposlenih na segmentu vzgoje in izobraževanja, in sicer 58.194, kar pomeni 0,7-odstotno rast. V zdravstvu je bilo zaposlenih dobrih 33.000 ljudi, kar je 2,5 odstotka več kot leto prej, v ministrstvih in organih v sestavi pa 27.821 ljudi, kar je 1,4 odstotka manj kot leto prej. V deležu se je najbolj znižalo število zaposlenih v krajevnih skupnostih in vladnih službah, največji porast pa je bil v agencijah.
Sredstva za zaposlene v sektorju država, izražena v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) so po podatkih državnega statističnega urada prav tako naraščala do leta 2011, v letu 2012 pa so nekoliko upadla. Je pa na takšno gibanje vplivalo tudi gibanje BDP. Slovenija je po podatkih Eurostata v obdobju med leti 2008 in 2011 delež sredstev za zaposlene med državami članicami EU povečala najbolj, in sicer za 1,8 odstotne točke. Na takšno povečanje je v Sloveniji vplivala rast plač v državnem sektorju v letih 2008 in 2009, rast zaposlenosti v celotnem obdobju 2008-2011 ter padec in nato skromna rast BDP, še piše v izhodiščih za pogajanja.
V letu 2012 je nominalno rast sredstev za plače in druge izdatke zaposlenih še vedno zabeležila zdravstvena blagajna, in sicer 0,5-odstotno, medtem ko so pokojninska blagajna, občinska blagajna in državni proračun zabeležili padec. Po ocenah, navedenih v izhodiščih, je v letu 2012 naveden 4-odstotni padec, v letošnjem letu naj bi bil ta 6,4-odstoten, v letu 2014 pa 0,3-odstoten.
Z varčevalnim zakonom do prihranka več kot 100 milijonov evrov
Po plačni reformi, ki jo je izpeljal takratni minister za javno upravo Gregor Virant, so v letu 2008-2009 zabeležili relativno visoko rast plač v javnem sektorju, medtem ko je bila v letih 2010-2011 zaustavljena. Leta 2012 pa je bila zaradi varčevalnih ukrepov negativna. Nominalna rast bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju je torej v letu 2008 znašala deset odstotkov, v letih 2010 in 2011 0,2 odstotka lani pa minus 2,2 odstotka.
Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je bil sprejet lani, je učinkoval le v drugi polovici leta. Analiza zaključnih računov za leti 2011 in 2012 kaže, da so v letu 2012 prihranili 117,3 milijona evrov, od tega pri bruto plačah 60 milijonov evrov, pri regresu za letni dopust pa dobrih 47 milijonov.
Prav na segmentu regresa ocena za leto 2013, navedena v gradivu, predvideva prihranek še dodatnih 10 milijonov evrov. Kot navaja vlada, so namreč v letu 2012 nekateri proračunski uporabniki izplačali celoten sprva predviden regres in ne znižanega, kot ga je kasneje predvidel varčevalni zakon. V letošnjem letu pa naj bi vsi uporabniki izplačali nižji znesek.
Vendar se glede na sodbe na prvostopenjskem Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani lahko zgodi, da bo morala država za lansko leto vsem javnim uslužbencem vrniti premalo izplačan regres.
Pri povračilih in nadomestilih za prehrano, prevoz in podobno je država lani prihranila 14,5 milijona evrov, še toliko naj bi prihranila letos. Je pa za druge dodatke zaposlenim (odpravnine, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči) porabila lani 4,3 milijona evrov več kot leto prej, okoli pol milijona manj pa naj bi porabili letos.
Izhodišča za pogajanja bo sicer minister za notranje zadeve in javno upravo ter vodja širše vladne pogajalske skupine Gregor Virant predstavil danes na novinarski konferenci. Iz izhodišč pa je razvidno, da bi se rada vlada dogovorila s sindikati za ukrepe, s katerimi bi prihranili 158 milijonov evrov.