Žičničarji tako tekoče normalno poslujejo, težave pa ostajajo pri odplačevanju kreditov za minule naložbe, je STA povedal predsednik združenja žičničarjev Srečko Jesenšek.
Položaj v žičničarstvu ni rožnat. Težave ima večina tistih smučišč, kjer so v minulih letih investirali in so zdaj obremenjeni z neugodnimi bančnimi krediti. Ta trenutek je njihova usoda odvisna od bank in njihovega posluha, je dejal Jesenšek, ki se zaveda, da je v celotnem gospodarstvu podobno, zato pričakuje čimprejšnje nove podporne ukrepe vlade.
Ob tem ni nezanemarljivo dejstvo, da se cene smučarskih vozovnic v zadnjih letih skorajda niso spreminjale, medtem ko so stroški pogonskih goriv in elektrike narasli, izpostavlja predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Jesenšek. Kot pravi, bo potrebno sprejeti nekatere ukrepe, če bo država želela, da bo ta del gospodarstva, ki je vezan na žičničarstvo in ki ustvari četrtino turističnih nočitev v Sloveniji, še naprej ostal konkurenčen.
Investicijski ciklus v žičničarstvu se je namreč skorajda ustavil. V zadnjih štirih letih je bila edina nova žičniška naprava štirisedežnica na Kopah, drugih večjih naložb ni bilo, to pa je posledica tako pomanjkanja evropskih sredstev kot tudi bančnih virov. V združenju so po Jesenškovih besedah zelo zaskrbljeni, če se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje, ker to pomeni bistveno manjšo konkurenčnost slovenskega gorskega turizma v primerjavi s tujim, predvsem v sosednji Avstriji.
Slovenska smučišča sicer obiskujejo tako domači kot tuji smučarji, pri čemer je nekoliko več domačih, slaba polovica pa je tujih. Podatki se razlikujejo po posameznih smučiščih. V Kranjski Gori denimo v zadnji sezoni opažajo bistveno povečanje italijanskih smučarjev in drugih gostov iz Italije, v Mariboru pa se poleg Hrvatov smučajo tudi Avstrijci iz južnega dela Avstrije. Za tuje goste so slovenska smučišča predvsem cenovno zanimiva, pravi Jesenšek.
Za končne ocene letošnje smučarske sezone je še nekoliko prezgodaj, ker zima še traja, a so na splošno zimski turistični delavci s sezono zadovoljni, je dejal Jesenšek. Značilnosti tokratne sezone so, da se je začela nekoliko prej, že decembra, ki je bil tudi bistveno boljši kot v letu prej. Nato je sledilo za žičničarje slabše obdobje božično-novoletnih počitnic, ko je bilo snega zelo malo, od druge polovice januarja naprej pa je sledila prava zima.
Po zdajšnji ocenah so žičničarji v letošnji sezoni prepeljali od pet do 20 odstotkov več smučarjev kot v lanski sezoni. Pri tistih centrih, ki so lansko sezono imeli "normalno zimo", je odstotek povečanja manjši, pri tisti, ki so imeli lani težave s snegom, pa je odstotek višji. Letošnja zima je tudi s finančnega stališča boljša in žičničarji tekoče normalno poslujejo.
Trenutno je nekaj manjših smučišč že zaprtih, medtem ko srednja in večja smučišča še obratujejo, z izjemo Kanina, ki je po okvari kabinske žičnice 25. januarja zaprt. Po Jesenškovih podatkih naj bi večina smučišč, ki še obratujejo, obratovala tudi še v aprilu.
