Javni dolg je do konec lanskega leta narasel na 19,189 milijarde evrov ali 54,1 odstotka BDP. V zadnjem lanskem četrtletju je bil primanjkljaj ocenjen na 136 milijonov evrov ali 1,6 odstotka BDP, kar je najmanjši četrtletni primanjkljaj države v obdobju od kriznega leta 2009. Zato je bil tudi skupni primanjkljaj države lani bistveno manjši kot leto prej, so sporočili iz statističnega urada.
Na letni ravni se je primanjkljaj v vsem lanskem letu zaradi krčenja izdatkov zmanjševal. "Primanjkljaj se je v letu 2012 tako zmanjšal do ravni primanjkljaja na začetku kriznega leta 2009," so navedli statistiki.
Lani so se skupni prihodki države nominalno zmanjšali za 0,4 odstotka, skupni izdatki pa kar za 5,7 odstotka. Tudi to je botrovalo temu, da je bil primanjkljaj države lani bistveno nižji kot leto prej.
Med izdatki so se lani nominalno najbolj zmanjšali kapitalski transferji (za 57 odstotkov ali 423 milijonov evrov), bruto investicije (za 19,6 odstotka ali 257 milijonov evrov), socialna nadomestila v denarju in v naravi (za 2,4 odstotka ali 171 milijonov evrov), sredstva za zaposlene (za 3,3 odstotka ali 151 milijonov evrov) ter izdatki za blago in storitve (za 2,7 odstotka ali 67 milijonov evrov).
Na precej veliko zmanjšanje tekočega primanjkljaja sektorja države so lani vplivale tudi specifične transakcije, ki so v izračunu primanjkljaja države prikazane kot tekoči transfer kapitala (pokrivanje izgub državnih podjetij z dokapitalizacijo, prepoznanje terjatev državnih podjetij, super dividende in plačila zapadlih državnih poroštev).
Lani so tovrstni transferji kapitala znašali skupaj 134 milijonov evrov ali 0,4 odstotka BDP, od tega dokapitalizacija bank 61 milijonov evrov, leto prej pa kar 459 milijonov evrov ali 1,3 odstotka BDP, od tega dokapitalizacija bank 243 milijonov evrov. Brez specifičnih enkratnih transakcij bi primanjkljaj sektorja država lani znašal 3,3 odstotka BDP, leta 2011 pa 5,1 odstotka BDP.
Primanjkljaj za lani je bil na centralni ravni države ocenjen na 1,239 milijarde evrov ali 3,5 odstotka BDP, kar je za 1,032 milijarde evrov manj kot leto prej, ko je dosegel 6,3 odstotka BDP. Na lokalni ravni države je bil lani dosežen presežek 33 milijonov evrov ali 0,1 odstotka BDP, leto prej pa primanjkljaj v vrednosti 17 milijonov evrov.
Skladi socialne varnosti so lani izkazovali primanjkljaj v vrednosti 108 milijonov evrov ali 0,3 odstotka BDP. To je bistveno več kot leto prej, ko je primanjkljaj znašal le devet milijonov evrov, so izpostavili statistiki. Razlog za majhen predlanski primanjkljaj je bila dokapitalizacija Kapitalske družbe (Kad) s strani centralne države v vrednosti 90 milijonov evrov.
Konsolidirani maastrichtski bruto dolg države je bil konec leta 2012 ocenjen na omenjeni 54,1 odstotka BDP, leto prej pa na 16,954 milijarde evrov ali 46,9 odstotka BDP. Dolg se je povečal predvsem v zadnjem lanskem četrtletju z zadolžitvijo v dolarske obveznice na ameriškem trgu v vrednosti 1,727 milijarde evrov in zaradi zadolžitve za evropski začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF od 82 milijonov evrov na začetku leta na 708 milijonov evrov ob konec lanskega leta.
Dolg enot centralne države je konec leta 2012 znašal 18,606 milijarde evrov ali 52,5 odstotka BDP, leta 2011 16,347 milijarde evrov ali 45,2 odstotka BDP. Dolg enot lokalne države je lani znašal 702 milijonov evrov ali dva odstotka BDP, leto prej 685 milijonov evrov ali 1,9 odstotka BDP. Skladi socialne varnosti so bili konec obeh let zadolženi za 52 milijonov evrov.
Za letos je javnofinančni primanjkljaj ocenjen na 1,499 milijarde evrov ali 4,2 odstotka BDP. V napoved je vključena tudi dokapitalizacija bank v prvem četrtletju v vrednosti 420 milijonov evrov ali 1,2 odstotka BDP. Brez dokapitalizacije bank je predvideni primanjkljaj države ocenjen na 1,079 milijarde evrov ali tri odstotke BDP. Javni dolg pa je ob koncu leta ocenjen na 21,016 milijarde evrov ali 59,2 odstotka BDP.
