Kot je ugotovila komisija, so odgovorne osebe s kršitvijo dolžnega ravnanja omogočile korist zasebnemu partnerju in izpolnile znake korupcije, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Prav tako so odgovorne osebe Mestne občine Maribor po ugotovitvah komisije sprejele pogodbeno obveznost plačevanja zasebnemu partnerju, ki je v nasprotju s pravno dopustnimi cilji oziroma namenom zakona o javno-zasebnem partnerstvu, s čemer so ravnale v nasprotju s pričakovano integriteto. Predvideno je namreč, da se investicija in pričakovani dobiček zasebnega partnerja pridobi iz plačanih glob za pričakovane (množične) kršitve cestno-prometnih predpisov.
Komisija meni, da ni možno javno-zasebno partnerstvo na področju kaznovalnega prava in drugih področjih nadzora nad izvajanjem predpisov, saj sta si pri tem interesa javnega in zasebnega partnerja nasprotna. Medtem ko je interes države oziroma lokalne skupnosti, da se predpisi čim bolj spoštujejo oziroma da je kršitev čim manj, je interes zasebnega partnerja v tem, da je kršitev čim več, saj to zanj pomeni večji dobiček, v današnjem sporočilu navaja protikorupcijska komisija.
Do napak naj bi prišlo že v samem sklepanju pogodbe med občino in Iskra Sistemi. Po ocenah protikorupcijske komisije so na mariborski občini ravnali v nasprotju z zakonom o javnem naročanju in zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ker niso ustavili in ponovili javnega razpisa kljub temu, da se je spremenil predmet javnonaročniškega razmerja in da je v konkurenčnem dialogu namesto najmanj treh sodeloval samo eden kandidat.
S tem naj bi odgovorne in uradne osebe občine kršile dolžno ravnanje ter izbranemu zasebnemu partnerju omogočile korist v obliki sklenitve odplačanega posla v javno-zasebnem partnerstvu, zaslužka od pogodbeno dogovorjenega deleža glob in trženja optičnega kabla.
Komisija bo, kot je zapisala, v sodelovanju z državnim pravobranilstvom nadaljevala s postopki za uveljavitev ničnosti omenjenega pogodbenega razmerja. Že tekom postopka je del dokumentacije odstopila pristojnim organom odkrivanja in pregona zaradi suma storitve kaznivih dejanj in podala državni revizijski komisiji pobudo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ter predlog za uvedbo postopka o prekršku.
S pogodbo o radarjih, ki so s položaja odnesli župana Franca Kanglerja, se ukvarja tudi računsko sodišče. Kot so tam povedali za STA, je v torek na računskem sodišču potekal razčiščevalni sestanek. Temu sledi izdaja predloga revizijskega poročila (v roku 15 dni), nato morebiten ugovor, o katerem odloča senat in izdaja končnega revizijskega poročila. Le-to bo izdano predvidoma poleti, napovedujejo na računskem sodišču.
Mariborska občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun. Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, zvrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Kanglerja.
