Podjetje Gold Store, ki se oglašuje kot največja veriga poslovalnic za odkup zlata in srebra v Sloveniji, ima po državi 43 odkupnih mest, od tega 13 v Ljubljani, kmalu pa bo vrata odprlo še šest poslovnih enot. Za delo iščejo simpatične študentke, ki morajo na elektronski naslov poslati dve svoji fotografiji, za plačilo pa obljubljajo 8 evrov na uro.
»Ljudje največ prodajajo zlat nakit, predvidevam, da zato, ker nimajo več denarja,« nam je zaupala mladenka v eni od poslovalnic na Trubarjevi v Ljubljani, kjer poleg odkupa zlata ponujajo tudi najem kredita do 600 evrov. Odkupovalnico dnevno obišče do deset ljudi. Stranke so predvsem upokojenci in dijaki, pa tudi nepridipravi. Kot primer sogovornica navede skupino mladeničev, ki je neuspešno poskušala prodati zlat kovanec s podobo presvetlega cesarja Franca Jožefa.
Čeprav vse poslovalnice obljubljajo 'najugodnejši odkup zlata', so pri Zvezi potrošnikov Slovenije ugotovili, da se odkupne cene med posameznimi ponudniki razlikujejo kar za tretjino. V preteklosti je bil odkup zlata v domeni zlatarjev, visoke cene zlata na svetovnih trgih v času krize pa so povzročile, da kot gobe po dežju uspevajo poslovalnice, specializirane za odkup plemenitih kovin. Fenomen je že več let poznan na Hrvaškem. V začetku lanskega leta je Jutranji List poročal, da posamezna podjetja dnevno odkupijo 40 kilogramov 14-karatnega zlata oz. zaslužijo do 170 tisoč evrov.
Slovenija
Posel, ki cveti v revščini
V izpraznjenih poslovnih prostorih fotokopirnic, tekstilnih butikov, trafik in na mestih, kjer so še nedavno vztrajale poslednje šivilje, urarji in drugi izumirajoči obrtniki, se danes bohotijo napisi, ki mimoidočim obljubljajo 'najugodnejši odkup zlata' in 'takojšnje izplačilo v evrih'.
Gregor Gulin
