Kot uspešnega je Erjavčev današnji nastop ocenilo 12 članov OZP, negativni glas pa mu je namenilo pet poslancev. Erjavec se tako očitno vrača na čelo zunanjega ministrstva, kjer je bil že tudi minulo leto.
Erjavec je MZZ vodil od februarja lani v vladi Janeza Janše, po odhodu njegove stranke DeSUS iz vlade pa je 22. februarja z ministrskega položaja odstopil. V preteklosti je prvak DeSUS že vodil tudi ministrstvi za obrambo ter za okolje in prostor.
Kot ključne prioritete novega mandata na čelu MZZ je Erjavec, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, danes v predstavitvi med drugim izpostavil odnose s sosednjimi državami, nadaljnjo podporo Zahodnemu Balkanu in krepitev strateških partnerstev z "velikimi" - od ZDA do Rusije in drugih hitro rastočih gospodarstev, kot so Kitajska, Turčija, Indija, Kazahstan in Azerbajdžan.
Je za močno gospodarsko diplomacijo, ki pa mora biti ciljno usmerjena, ter proti nadaljnjemu krčenju diplomatsko-konzularnih predstavništev. Še naprej bo Slovenija v mednarodnem delovanju dajala poudarek spoštovanju človekovih pravic. Sicer pa Erjavec meni, da hitre in velike spremembe v zunanji politiki niso smiselne in jih v svojem drugem mandatu očitno ne načrtuje.
Erjavčevi predstavitvi je sledila precej umirjena razprava, ki je trajala slabi dve uri in v kateri poslanci do ministra niso izrazili hujših kritik - niti glede njegovega dosedanjega vodenja MZZ niti glede njegovih pogledov na prihodnost.
Pohvale na račun Erjavca sta med drugim izrekla Janja Klasinc in Jerko Čehovin, oba iz PS. Klasinčeva je celo menila, da "je bilo področje zunanje politike v dosedanji vladi eno najboljših, najuspešnejših", Čehovin pa je Erjavcu priznal, da ga, kar je zelo pomembno, dobro sprejemajo tudi diplomatski zbor in uslužbenci na MZZ.
Jožef Jerovšek in Branko Grims, oba iz po novem opozicijske SDS, sta bila bolj kritična, a predvsem do nove vlade in ne kandidata. Jerovšek se je malce pošalil, ko je dejal, da "je lani zaupal sposobnostim ministra in jim še vedno, a bi bilo škoda, da ga v takšni vladi skurimo do konca", zato bo glasoval proti.
Kritike iz vrst opozicije so sicer v največji meri letele na kandidata za obrambnega ministra Romana Jakiča, pa tudi na mandatarko Alenko Bratušek. Slednji je Erjavec stopil v bran in izrazil prepričanje, da "bo osvežitev v mednarodnem prostoru" in "da se bo dobro znašla tudi na mednarodnem parketu in nas bo zelo presenetila".
Poslanci so v razpravi odprli vrsto različnih tem - od evropskih do odnosov z Vatikanom in sosednjimi državami. Jerovšek je spomnil na zaplete z imenovanji novih veleposlanikov, Ljubico Jelušič (SD) pa je zanimalo stališče Erjavca glede sodelovanja Slovenije v misijah in operacijah v tujini. Erjavec se je z njihovimi pripombami večinoma strinjal.
Ob tem se je tudi odzval na danes objavljeno odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je ugodilo pritožbi Slovenije na sodbo glede varčevalcev LB v BiH ter primer predložilo v ponovno odločanje velikemu senatu. Erjavec je "zelo zadovoljen" in to ocenjuje kot "velik uspeh Slovenije". Kot je poudaril, pritožbe na tem sodišču sicer uspevajo le v treh odstotkih.
Na vprašanje glede sodelovanja Slovenije v misijah in operacijah v tujini je Erjavec opozoril, da je zmotno misliti, da je odločitev o tem zgolj v rokah premiera ali ministra, ampak gre tu za vrsto drugih faktorjev. "Mi promoviramo človekove pravice, vladavino prava, a samo z besedami nas ne bo nihče resno jemal. Promovirati je treba tudi s konkretnimi aktivnostmi in včasih so tudi mirovne operacije takšna aktivnost," je dejal.
Ob tem je izpostavil, da Slovenija vedno sodeluje le v misijah za podporo miru, ko se preprečuje množične kršitve človekovih pravic, in ki so obenem pokrite z ustreznimi sklepi Združenih narodov. Tovrstne misije so po njegovem "povsem legitimne".
Na vprašanji Sama Bevka (SD) in Jožefa Horvata (NSi) glede odnosov s Svetim sedežem je poudaril, da nimamo posebnih odprtih vprašanj, da si Sveti sedež sicer prizadeva za nadgraditev obstoječe meddržavne pogodbe, a da sam meni, da ta zadostuje. Glede tega, da v Sloveniji še vedno ni vojaškega ordinariata, pa je dejal: "Dajte nam še kakšno leto časa."
Očitke Jerovška, da je blokiral imenovanja več veleposlanikov, med drugim veleposlanika v Berlinu, in vzel s tem državo za talca, je Erjavec odločno zavrnil. "Jaz nisem taktiziral, je pa mogoče taktiziral kdo drug," je dejal. Razpis je bil objavljen in sam je kot minister pripravil predlog, "ki pa ne bi šel skozi vlado".
Po zaslišanju je Erjavec za STA izrazil zadovoljstvo s potekom predstavitve, pa tudi sicer z delom, ki ga je v minulem letu opravil na MZZ. "Zelo sem zadovoljen. Dejansko, v tem letu sem marsikaj postoril na področju zunanjih zadev, zlasti kar se tiče relacij med Slovenijo in Hrvaško," je dejal.
Glede prihodnosti pa: "Mislim, da imamo dobro vlado, ki se bo lahko kosala s problemi. Čaka nas zelo težko delo. Sam moram reči, glede na to, da bom očitno nadaljeval kot minister za zunanje zadeve, da me skrbi, ker je situacija težka, ljudje so nezadovoljni in bo treba kar zavihati rokave in trdo delati, če želimo, da izidemo iz te krize in da ljudje dobijo večje zaupanje v politiko."
Predstavitve kandidatov za ministre, ki jih je za svojo ekipo izbrala mandatarka Alenka Bratušek, so tako končane. Že v ponedeljek se je namreč predstavilo osem kandidatov, danes pa še pet, Erjavec kot zadnji. Vsi so za svoje predstavitve v pristojnih odborih dobili pozitivne ocene.
