Njegovo predstavitev je kot primerno ocenilo devet poslancev, medtem ko so štirje menili, da ta ni ustrezna. Maher si bo v primeru izvolitve med drugim prizadeval za izpeljavo velikih infrastrukturnih projektov in določitev njihovih prioritet, pospešitev črpanja evropskih sredstev, odpravo administrativnih ovir, reševanje stanovanjske problematike, pa tudi medresorsko sodelovanje.
"Infrastrukturni razvoj Slovenije se dogaja počasneje, kot bi si želeli," je poudaril na predstavitvi in dodal, da je treba pospešiti dokončanje projektov, ki so v teku in določiti njihovo prioriteto. Prednost bodo imeli projekti, pri katerih bo sodelovalo čim več slovenskih dobaviteljev, kot je npr. izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi.
Med večjimi infrastrukturnimi projekti je omenil tudi dokončanje projektov v Luki Koper in šestega bloka v šoštanjski termoelektrarni ter izgradnjo drugega tira Divača - Koper.
Zelo pomembna se mu zdi tudi razbremenitev končnih uporabnikov električne energije - do okoli osem odstotkov nižjo ceno elektrike bi zagotovil na račun znižanja omrežnine.
Maherju se zdi pomembno tudi reševanje nastalih razmer na področju stanovanjske politike; med drugim si bo prizadeval za sprostitev stanovanjskega fonda, ki je pri bankah - zavzemal se bo za to, da se vsaj tretjina tega fonda proda do konca leta.
Kot je še dejal Maher, bo treba nekaj narediti tudi na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj - to mora biti čim bolj transparentno in čim hitrejše.
Poslanci, tako koalicijski kot opozicijski, so kandidatu za ministra v skoraj tri ure in pol trajajoči seji postavili vrsto vprašanj, z odgovori nanje pa so bili po večini zadovoljni.
Renata Brunskole (PS) in Srečko Meh (SD) sta izpostavila izgradnjo tretje razvojne osi, Alenka Pavlič (PS) pa tudi izgradnjo druge cevi karavanškega predora.
Po Maherjevi oceni je tretja razvojna os pomembna, so pa velike težave pri umeščanju v prostor na določenih območjih. Tu bo treba po njegovem mnenju okrepiti medresorsko sodelovanje.
Pri odločanju o prioritetah projektov, tudi o drugi cevi karavanškega predora, bodo upoštevali prednosti geostrateškega položaja Slovenije in povezavo z mednarodnimi koridorji. Poslanec SDS Zvonko Lah je opozoril, da se je odbor razprave o predstavitvi kandidata lotil, kot da gre za mandat za osem let in ne eno leto. Po drugi stran pa je Janez Vasle (NSi) ocenil, da Maher s kandidaturo za ministra za tako kratko obdobje dokazuje, da mu ne gre za politično kariero, ampak za Slovenijo.
Lah je sicer izpostavil, da se občinam, ki sprejemajo prostorske akte, ne zaupa dovolj in da bo treba na tem področju storiti korenite spremembe. Maher se je strinjal, da je zelo težko delati občinske prostorske načrte, če občina ne ve, kakšne načrte ima država na njihovih območjih, zato je treba po njegovi oceni usklajevanja postaviti na drugo raven, pohiteti bo treba tudi s strategijo razvoja Slovenije.
Kristino Valenčič (DL) je zanimalo, kje se lahko poiščejo dodatni viri za financiranje prepotrebnih infrastrukturnih projektov. Po Maherjevi oceni je treba proračun pustiti v postavljenih mejah, dodatno zadolževanje države je zelo težko, zato bo treba razmisliti o privabljanju tujih vlagateljev in javno-zasebnih partnerstvih.
"Dodatni viri so velik izziv za to vlado," je poudaril in pojasnil, da jih čaka še veliko pogovorov in idej o zagotovitvi sredstev za projekte, ki so v teku.
Maher je opozoril, da je treba nadaljevati tudi z energetsko sanacijo stavb; pri tem je pohvalil delo njegovega predhodnika Zvonka Černača, ki da je na tem področju začrtal dobro pot.
Černača je pohvalil tudi pri reševanju umestitve škofljiške obvoznice, na kar je sicer opozoril Janez Ribič (SLS). "Iskati je treba najboljšo rešitev in čim prej sprejeti odločitev," je poudaril.
Danijel Krivec (SDS) je Maherjevo predstavitev ocenil kot zanimivo in dobro, iz njegovih odgovorov pa da vidi, da ima željo, da spremeni stvari na bolje.
Poslanci so v razpravi spomnili tudi na nedavne kadrovske menjave v Elesu in Gen Energiji. Maher se do menjav ni želel opredeliti, ampak bo, kot je dejal poslušal vse vpletene strani, nato pa se odločil, ali so bile menjave pravilne. Ob tem je izpostavil, da bodo morali nadzorni svet posledice morebitnih nepravilnih odločitev nositi sami.
Maher se je rodil 10. junija 1967. Poklicno kariero je začel kot policist, kasneje pa prevzel vodenje področja informatike in razvoja za območje celotne Uprave za notranje zadeve Koper. Od leta 1994 je izkušnje nabiral tudi v gospodarstvu, kjer je deloval kot direktor, krizni menedžer in vodja projektov.
Od leta 2007 dalje je štiri leta opravljal funkcijo podpredsednika nadzornega sveta javnega podjetja Okolje Piran, nato pa se je kot vodja projektov zaposlil v podjetju IGEA.
Maher je po zaključeni Kadetski šoli nadaljeval šolanje na Ekonomsko- poslovni šoli Maribor, kjer je diplomiral s področja managementa in trženja geo-informacijskih sistemov na lokalni, regionalni in državni ravni.
Leta 2009 je diplomiral na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in naslednje leto na fakulteti nadaljeval z magistrskim študijem. Vzporedno je vključen še v podiplomski program E-MBA na Cotrugli Business School.
