V najhujših finančnih težavah so se ob stalnem zmanjševanju sredstev iz zdravstvene blagajne znašle splošne bolnišnice, ki imajo tudi vrsto neplačanih obveznosti do dobaviteljev. V jeseniški bolnišnici so ob prenosu polovice mesečnega zneska, kolikor prejemajo iz zdravstvene blagajne, na naslednji mesec stvari prišle tako daleč, da je 20. februarja največji dobavitelj Kemofarmacija prekinil dobavo zdravil.
Bolnišnici so na pomoč priskočile prostovoljne zdravstvene zavarovalnice, ki so v četrtek pričele nakazovati avanse, sočasno bo bolnišnica pričela izvajati sorazmerna plačila dobaviteljem. Tako bodo začasno rešili problem zamika nakazila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vendar pa kot opozarja direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat, sistemski problem financiranja bolnišnic ostaja nerešen.
Horvat izpostavlja tudi neenako plačilo posameznih storitev splošnim in specializiranim bolnišnicam. Zato naj bi bile bolnišnice na terciarni ravni v boljšem finančnem stanju. Vendar kot je za STA pojasnil namestnik direktorja za upravno in poslovno področje na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik Jurij Stariha, je za izvajanje vnaprej določenega zdravstvenega varstva na terciarni ravni predpogoj pridobitev naziva klinika.
O izpolnjevanju izvajanja programa je potrebno tudi poročati, da se upravičijo prejeta sredstva. Primer takšnih tercialnih storitev je uvajanje novih metod zdravljenja. "Nikakor pa ni mogoče reči, da je za isto delo plačilo bistveno različno," je izpostavil Stariha.
Tudi v Kliniki Golnik opozarjajo ne posledice nižanja prihodkov že peto leto zapored. Minulo poslovno leto so še končali 360.000 evrov presežka, letos pa bodo prejeli za milijon evrov manj sredstev. "To je leto, ko moramo najti še za 700.000 evrov rezerv, da bomo poslovali s pozitivno ničlo," je povedal Stariha in dodal, da je iz leta v leto težje najti rezerve.
V procesih znotraj bolnišnice iščejo možnosti za racionalizacije, ne da bi to občutili pacienti ter bi zaposleni še vedno imeli primerne delovne razmere. Vendar krčenje stroškov v nedogled ni možno. "Poleg varčevanja smo prisiljeni iskati dodatne prihodke, ob tem pa poudarjam, da bomo pogodbene obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja še vedno stoodstotno izpolnjevali," je dejal Stariha, ki meni, da bodo dodatni prihodki zadoščali, da se razvoj klinike ne bo ustavil.
Lani so na Golniku z raziskovalnimi projekti, evropskimi projekti, študijami, laboratorijskimi in drugimi storitvami pridobili 2,1 milijona evrov, kar predstavlja osem do devet odstotkov vseh prihodkov. V strateškem načrtu so si postavili cilj, do leta 2015 delež tržnih prihodkov povišati na 15 odstotkov. Ob tem se pripravljajo tudi na uveljavitev direktive o prostem pretoku pacientov v EU, kjer ima bolnišnica, ki v Evropi velja za eno vodilnih na področju medicine prsnega koša, dodatne priložnosti za povečanje prihodka.
Na sistemski ravni financiranja bolnišnic pa bi bil po mnenju Starihe sedaj pravi čas za prevetritev košarice pravic, iz katere se sedaj financirajo tudi številne socialne in druge pravice. Prav tako bi lahko država odprla vprašanje mreže bolnišnic v Sloveniji, kjer je treba pretehtati morebitno zmanjšanje števila posameznih oddelkov po državi ob hkratnem vprašanju ohranjanja dostopnosti storitev. Korak v to smer bi bila večja specializacija bolnišnic.
Rezerve pri poslovanju so ob nenehnem nižanju sredstev že počrpali tudi v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, kjer kljub težki finančni situaciji dobaviteljem zaenkrat uspevajo poravnavati obveznosti v zakonitih rokih. V manj zaskrbljujočem finančnem položaju je tudi Psihiatrična bolnišnica Begunje, kjer so doslej tako kot večina psihiatričnih bolnišnic v državi poslovali pozitivno.
To je tudi posledica specifičnega načina dela, saj kar 75 odstotkov vseh stroškov psihiatrične bolnišnice predstavlja strošek osebja, materialnih stroškov pa ima precej manj kot denimo kirurgija. "Tako smo se lažje držali navodil in zahtev ministrstva ter smo ravnali zelo varčno in sledili vsem racionalizacijam. Tako zaenkrat poslujemo pozitivno in plačilnih težav nimamo," je za STA povedal direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damijan Perne.
Pri pogledu naprej pa Perne ne more biti optimističen, saj v tem letu, ko ostalim bolnišnicam država jemlje dodatne tri odstotke, psihiatriji jemlje kar 7,5 odstotka plačil. Ker so največji strošek plače, to pomeni, da bi zmanjšanje sredstev lahko kompenzirali le z odpuščanjem zaposlenih, saj bo izpada v primerjavi z lanskim letom, ki ga je bolnišnica uspela skleniti s 50.000 evri plusa, kar za pol milijona evrov.
"Resnično poslujemo zelo racionalno in na skrajnih robovih, kar se tiče osebja, zato smo zelo zaskrbljeni, kaj bo konec tega leta," je dejal Perne, ki se boji da bo izpad prihodka vplival na kakovost dela in podaljševanje čakalnih dob. "Če bo država nadaljevala s slabo premišljenimi odločitvami, ki so bile sprejete v zadnjem času, bo prišlo do zloma zdravstva," je posvaril.
Slovenija
Gorenjske bolnišnice opozarjajo, da ni več rezerv
Medtem ko se je Splošna bolnišnica Jesenice že znašla v hudih finančnih težavah, se specializirane gorenjske bolnišnice še držijo nad vodo.
