Združenje sicer mnoge predlagane ukrepe podpira, vendar pa nekaterim jasno nasprotuje.
Med temi so navedli uvedbo odpravnin za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kvot za zaposlitev agencijskih delavcev in odpravnine v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Poleg tega nasprotujejo zvišanju prispevkov za zavarovanje za sklenitev pogodbe za določen čas, širitvi možnosti izdaje ureditvene odločbe s strani inšpektorja za delo, določitvi plačilne listine kot verodostojne listine in izrekanju glob v razponu.
Združenje ob tem predlaga, da se z reformo uredijo še dodatne zahteve delodajalcev. Gre za razširitev odpovedi iz razloga nesposobnosti na neizpolnjevanje zdravstvenih kriterijev za opravljanje dela, zagotovitev možnosti zaposlitve delavca, ki ne izpolnjuje pogojev, a ima potrebna znanja in izkušnje, poenostavitev režimov odrejanja delovnega časa in odpravo omejitve za varovane kategorije delavcev pri odrejanju režimov delovnega časa.
Delodajalci so želijo še določitev enotne osnove za vsa nadomestila, skrajšanje števila dni odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb zunaj delovnega mesta, za katere plačuje delodajalec v svoje breme nadomestilo plače, oz. uvedbo čakalnih dni brez nadomestila plače.
Združenje zato DZ poziva, naj sprejme ustrezna dopolnila, ki bodo omogočila varno prožnost na trgu dela, ne pa še dodatno omejila konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ob tem pa si bodo v pogajalskem procesu še naprej prizadevali za uveljavitev predlogov, ki bodo izboljšali predlagane spremembe zakonodaje.
Parlamentarni odbor za delo bo v sredo začel drugo branje reforme trga dela, ki še ni v celoti usklajena med socialnimi partnerji. Tem se je v okviru pogajanj uspelo zbližati pri marsikaterem vprašanju, še vedno pa je odprtih precej tem.
Na plenarno sejo DZ bodo predlagane spremembe delovne zakonodaje romale v začetku marca, do takrat pa naj bi se pogajanja nadaljevala.
