Vodja mestnega oddelka za kulturo Uroš Grilc pojasnjuje, da je bilo območje zaščiteno že z odlokom iz leta 1990, marca 2012 pa je pristojno ministrstvo za eno leto izdalo odlok za zaščito navedenega območja kot spomenik državnega pomena, zavodu za varstvo kulturne dediščine pa so naložili, naj sprejme ukrepe za trajno razglasitev zaščite na tem območju. Po mnenju zavoda stanje po do sedaj zbranih podatkih ne omogoča, da bi območje lahko uvrstili med spomenike državnega pomena, je pojasnil Grilc in dejal, da je zavod na Mestno občino Ljubljana podal predlog za ureditev zaščite območja.
Po besedah Anžeta Logarja (SDS) odlok, ki bi zagotavljal lokalno varovanje kulturne dediščine, ne bi škodil, "če ne bi imel skritega temeljnega cilja - narediti naslednji korak k opravičilu, da se tu zgradi garažna hiša pod tržnico, ki je v sodobni prometni ureditvi glavnih mest nesmisel". V gradivu za sejo so namreč med drugim zapisali, da je cilj akta zaščita arheološkega najdišča v prostoru in sodobna prezentacija arheoloških ostalin v okviru bodoče parkirne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico.
Na Grilčeve navedbe, da so se za ta odlok odločili, ker bo čez dober mesec poteklo državno varovanje območja in se jim je zdelo prav, da se pravočasno odzovejo, Logar odgovarja, da je resnica drugačna. Po njegovih besedah so z ministrstva dobili zahtevo, da se varovanje oblikuje na ravni mesta, v nasprotnem primeru pa se bo podaljšalo varovanje na državni ravni.
Tudi Breda Brezovar Papež (SD) meni, da zaščita tega kulturnega območja na lokalnem nivoju ne more škoditi, saj se ne gre zanašati na državne institucije. Ne strinja pa se s tistim delom obrazložitve, kjer se že prejudicira gradnja garažne hiše.
Mirko Brnič Jager (SDS) opozarja, da je prejudicirana garaža v nasprotju z navodili, ki jih je poslal zavod za varstvo kulturne dediščine. Osnutku odloka nasprotuje tudi, ker ta oži arheološko raziskavo zgolj na sondiranje, kar pomeni, da ne bodo dobili pravega vpogleda v območje. Navodila zavoda so jasna - treba je zagotoviti predhodne arheološke raziskave in njihove ugotovitve vključiti v urejanje prostora, poudarja svetnik.
Tudi Mojca Kucler Dolinar (NSi) je izrazila nasprotovanje garaži pod tržnico, saj gre po njenem mnenju za uničenje etnološke dediščine.
Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) opozarja, da v obravnavanem osnutku odloka niso opredeljene metode, s katerimi se bo arheologija ukvarja, in poudarja, da bi moral elaborat jasno ovrednotiti, katere najdbe so vredne predstavitve na licu mesta.
Ljubljanski župan Zoran Janković pa je dejal, da je razprava o skrbi za arheološko dediščino polna praznih besed. Ob tem je poudaril, da je bilo gradbeno dovoljenje za garažo že izdano, da pa je treba še raziskati arheološke ostanke.
Kot je dodal v izjavi za medije po seji, pričakuje, da bodo predlog danes sprejetega osnutka odloka obravnavali na marčevski seji, nato pa se bodo raziskave nadaljevale. Odgovora na vprašanje, kdaj bi lahko začeli z gradnjo, še nima. Je pa omenil možnost, da ponovijo razpis za izvedbo projekta v javno-zasebnem partnerstvu ali pa garažo gradijo sami. "Čas bo pokazal, kaj je primerno," je dejal in poudaril, da bo garažna hiša pod tržnico velika pridobitev za Ljubljano.
Nasprotovanja garaži pod ljubljansko tržnico
Po današnji redni seji so ljubljanski svetniki na izredni seji podprli še osnutek odloka o razglasitvi arheološkega najdišča na Vodnikovem, Ciril-Metodovem in Krekovem trgu za kulturni spomenik lokalnega pomena.