Delež umrlih pešcev se je v lanskem letu v primerjavi z letom 2015 povečal za 38 odstotkov.
V času preventivne akcije bo potekal okrepljen nadzor policije in mestnih oziroma občinskih redarstev, ki bodo spremljali pravilno ravnanje tako voznikov kot tudi pešcev v cestnem prometu. Posebno pozornost bodo posvetili uporabi odsevnih predmetov, pravilnemu ravnanju v cestnem prometu in upoštevanju omejitev hitrosti v naseljih ter odstopanju prednosti pešcem pred označenimi prehodi.
Pešci najbolj ranljivi
Za večjo varnost na cesti, upoštevajte ta pravila
Pešec mora uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.Če ni zagotovljenega hodnika za pešce, mora pešec hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.
Pešec se mora vedno prepričati o varnem prečkanju ceste.
Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti moramo nositi odsevnik na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču.
Obvezna je uporaba prehodov za pešce.
Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje poleg odsevnika nositi tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
Na avtocesti se ne smemo zadrževati zunaj vozila ob cestišču, saj je to izredno nevarno. V primeru izrednega dogodka poskrbimo za svojo varnost: vozilo ustavimo na odstavnem pasu z vsemi delujočimi utripalkami, oblečemo odsevni telovnik, zavarujemo mesto dogodka z varnostnim trikotnikom, izstopimo iz vozila in se umaknemo na varno za zaščitno ograjo ter pokličimo pomoč.
Vozniki poskrbite predvsem, da vozite zmerno (počasneje ob megli, dežju, snegu in slabši vidljivosti), pričakujte pešce na cestah in jim odstopite prednost, pozorni bodite tudi na pešce na vozišču, kjer ni pločnikov.
Pešci spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena izmed prioritet nacionalnega programa in preventivnih ter vzgojnih aktivnosti Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), ki je nosilec nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev. Delež umrlih pešcev se je v lanskem letu (2016) primerjalno z letom 2015 povečal za 38 odstotkov (s 16 mrtvih v letu 2015 na 22 mrtvih pešcev v letu 2016, od tega je bilo kar pet mrtvih na avtocestah). Delež mrtvih pešcev predstavlja 17-odstotni delež med vsemi smrtnimi žrtvami prometnih nesreč v letu 2016. Število hudo telesno poškodovanih pešcev se je primerjalno z letom 2015 v letu 2016 povečalo za osem odstotkov, torej s 124 na 134 hudo telesno poškodovanih.
Alkohol prisoten tudi med pešci
V zadnjih letih se je povečalo predvsem število prometnih nesreč z udeležbo pešcev v naselju (v letu 2016 11 mrtvih in 121 hudo telesno poškodovanih v naselju), med drugim tudi na prehodih za pešce, kjer so v preteklem letu umrli štirje pešci. Opazna je tudi problematika alkoholiziranosti med umrlimi pešci, saj je bila pri petih ugotovljena visoka stopnja alkohola v krvi (v preteklem letu so pešci pod vplivom alkohola povzročili 23 prometnih nesreč). Med smrtnimi žrtvami pešcev nadpovprečno izstopajo starejši udeleženci. V letu 2016 namreč beležimo kar 10 mrtvih, 56 hudo telesno poškodovanih in 109 lažje telesno poškodovanih pešcev s starostjo nad 64 let.
Največ nesreč pozimi
Med glavnimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce v letu 2016 prednjačinepravilnost pešca pri prečkanju vozišča (10 mrtvih in 32 hudo telesno poškodovanih) in neupoštevanje pravil o prednosti (pet mrtvih in 40 hudo telesno poškodovanih pešcev), v veliki meri tudi neprilagojena oziroma prehitra vožnja voznikov (štirje mrtvi in 11 hudo telesno poškodovanih). Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesensko-zimskih mesecih in tudi zaradi slednjega so preventivno-vzgojne aktivnosti AVP in ostalih deležnikov usmerjene v to obdobje.
