Prek njega bo Rusija pošiljala zemeljski plin prek Črnega morja v Turčijo in od tam naprej v južno Evropo.
Plinovod bo Rusiji tudi zagotovil neodvisnost od tranzita plina prek Ukrajine. Obe državi sta že od leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim, sprti.
Plinovod Turški tok bo imel dva kraka, prek katerih naj bi letno steklo 31,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Začetek obratovanja prvega kraka je predviden konec leta 2019.
Turčija je gradnjo plinovoda Turški tok po daljšem omahovanju odobrila oktobra lani. Ruska duma ga je odobrila 20. januarja, zgornji dom ruskega parlamenta pa 1. februarja.
Ideja o plinovodu Turški tok je vzniknila po tem, ko se je Rusija v luči rusko-ukrajinske krize in pomislekov Evropske komisije odpovedala projektu gradnje plinovoda Južni tok, prek katerega bi ruski plin dobavljala na evropske trge, tudi prek Slovenije.
A milijardni projekt je ogrozila zaostritev odnosov med Rusijo in Turčijo zaradi turške sestrelitve ruskega vojaškega letala na meji s Sirijo leta 2015. Državi sta spor razrešili šele lani poleti.
