Dopoldne je nadškof Jurkovič - ta je bil do nedavnega apostolski nuncij v Moskvi, še prej pa v Minsku in Kijevu, danes pa je vatikanski opazovalec pri Združenih narodih v Ženevi - najprej daroval mašo za udeležence Drage, nato pa v predavanju orisal današnji položaj zlasti ruske pravoslavne Cerkve, ki v zadnjih 25 letih doživlja velik preporod, krepi pa se tudi v zahodni Evropi.
Za rusko pravoslavje, a tudi za rusko državo, je dialog s Katoliško cerkvijo zelo pomemben, opazen je trud gojiti dobre odnose in upati je, da bodo srečanja, kot je bilo letošnje med papežem Frančiškom in ruskim patriarhom Kirilom na Kubi, postala nekaj rutinskega ter vir novih navdihov za novo vizijo Evrope, je dejal Jurkovič.
Po njegovem mnenju lahko katoliško-pravoslavni dialog prispeva k umirjanju tonov oz. zmernosti, ki bi preprečila krepitev avtoritarnih teženj in napadalnosti, ki se bodo gotovo krepile, če se bo pustilo, da se Rusija na primer zaradi ukrajinske krize izolira. Odsotnost Rusije v dialogu z Evropo je namreč ena največjih iluzij, je prepričan nadškof Jurkovič.
V zvezi z ukrajinsko krizo je predavatelj dejal, da so Ukrajinci velik narod, ki svojo identiteto odkriva drugače kot mi. Tam se ljudje čutijo Ukrajince ne glede na jezik in vero, te občutljivosti pa Rusija ni dovolj razumela, pri čemer je tudi v ruski pravoslavni Cerkvi težnja po širjenju vpliva le-te tudi onkraj meja Ruske federacije. Drugače ukrajinsko vprašanje povzroča stisko, vsi, vključno s papežem, se bojijo govoriti o tem, da jih ne bi slučajno kdo napačno razumel, je dejal Jurkovič.
V zadnjih desetletjih sicer da prihaja do velikega znanstvenega in tehnološkega razvoja, vendar so prekomerni apetiti kapitala povzročili razpadanje srednjega sloja in družbene integracije, z ospredja so odrinjena vrednostna in etična vprašanja.
Predavanje Janka Prunka na temo Evropa, kam?
Drago 2016 pa je popoldne sklenilo predavanje zgodovinarja Janka Prunka na temo Evropa, kam?, v katerem je predavatelj podal zgodovinski oris razvoja Evrope od antike do danes in podal trditev, da je Evropa doživela že več kriz, podobnih današnji, in da je tudi iz vsake krize oziroma vojne zopet vstala iz pepela, veliki imperij pa so propadli zaradi pomanjkanja zavesti o transcendenci. Slednjo je opustil tudi del razsvetljenske misli, ki je v ospredje dal zgolj razum.
V zadnjih desetletjih sicer da prihaja do velikega znanstvenega in tehnološkega razvoja, vendar so prekomerni apetiti kapitala povzročili razpadanje srednjega sloja in družbene integracije, z ospredja so odrinjena vrednostna in etična vprašanja, medtem ko Evropa doživlja migracijski val, ki ga povzročajo vojne, terorizem in podnebne spremembe. To naj bi se še stopnjevalo.
Prunk vidi rešitev v nadaljevanju integracije ob upoštevanju mnoštva narodnih individualnosti, dalje v reformi socialnega in tržnega gospodarstva s poudarkom na socialni varnosti, v bolj odločnem zavzemanju za mir v svetu, resnejšem ukrepanju za sonaravni razvoj in zaščito okolja, usmerjenosti v skrb za kakovost življenja, razmisleku o skupni strategiji reševanja vprašanja migrantov ter v prizadevanju za uveljavitev moralnih in etičnih načel v javnem delovanju.
Okrogla miza o družini in družbi
V okviru letošnje Drage je v soboto popoldne potekala tudi okrogla miza na temo Družina in družba, jezik in identiteta, na kateri so govorili koroška raziskovalka Martina Piko Rustja, kulturna delavka iz Beneške Slovenije Živa Gruden, tržaška psihologinja Suzana Pertot in športni delavec Martin Maver. V ospredju so bili vprašanje upadanja rabe slovenskega jezika tudi v družinah ter ukrepi za preprečevanje tega pojava.
V soboto zvečer pa so podelili tudi peto Peterlinovo nagrado, ki sta jo prejela kulturni delavec iz Beneške Slovenije Giorgio Banchig in Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina pri Trstu. Udeleženci Drage 2016 so obeležili tudi 25-letnico osamosvojitve Slovenije, pri čemer sta navzoče nagovorila slovenski minister za kulturo Anton Peršak in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine (FJK) Igor Gabrovec.
