V 83. letu starosti je preminil slikar in akademik Janez Bernik. Bil je tudi grafik, kipar, scenograf in pesnik. S svojimi deli se je predstavil na mnogih razstavah doma in po svetu ter prejel številna visoka priznanja, med njimi Prešernovo nagrado. Umrl je danes v domu starejših občanov v Preboldu, je sporočil njegov brat, akademik France Bernik.
Janez Bernik, rojen 6. septembra 1933, je razstavljal v številnih galerijah bivše skupne države. Od leta 1957 je imel 76 samostojnih razstav po Evropi in ZDA, pogosto je sodeloval na mednarodnem umetnostnem bienalu v Benetkah ter na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah po Evropi, Rusiji, Kanadi, Mehiki in Južni Ameriki.
Prejemnik številnih nagrad
Prejel je več kot 40 nacionalnih in mednarodnih nagrad in priznanj, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Jakopičevo nagrado, Prešernovo nagrado za življenjsko delo, državno odlikovanje zlati častni znak svobode RS, Herderjevo nagrado, velike nagrade za grafiko v Tokiu, Sao Paulu, Seulu in Ljubljani, veliko častno nagrado za jugoslovanskega umetnika za grafiko v Ljubljani, častno nagrado za grafiko v Krakowu, specialno častno nagrado za grafiko v Benetkah ter zlato medaljo za slikarstvo v Rimu.
Od leta 1989 je bil izredni, od leta 1993 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu), od leta 1994 dopisni član Academie Nazionale di San Luca v Rimu ter od leta 1995 redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Študiral je v Ljubljani, v letih 1958/59 se je izpopolnjeval v ateljeju Johnnyja Friedlaenderja v Parizu. Od leta 1970 je bil docent za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1974 izredni profesor, od leta 1976 predstojnik oddelka za slikarstvo in grafiko, od leta 1979 do leta 1996, ko se je upokojil, pa redni profesor za risanje in slikanje, je povedal njegov brat France.
Kot piše na spletni strani Sazuja, je kot slikar in grafik po začetnih zamahih ustvaril motivni cikel Magme (1960-1962), podobe nedotaknjene zemeljske površine s simbolnim pomenom, leta 1963 so se začele v informelski tematiki pojavljati pismenke in znaki, tako imenovani letrizem. K figuralnim temam se je vrnil z upodobitvami Mandatorjev (1967-1968), sledila sta v slikarstvu in grafiki cikla Trave in Angeli (1970), potem ob najrazličnejših predmetih tudi podobe Kamen - kruh (1975-1977).
Cikel slik, risb in pesmi Sence na duši (1980) so napovedovale premik v novo kontemplacijo, hkrati so stopile v ospredje figuralne teme, najprej v kiparskem ustvarjanju, potem v slikarstvu, grafiki in risbi. Od tod ni bilo daleč do sakralne umetnosti: leta 1988 je Bernik naslikal Križev pot v cerkvi sv. Roka v Dravljah, leta 1993 v cerkvi v Zabreznici, leta 1999 pa v trnovski cerkvi v Ljubljani ob štirih podobah iz življenja Janeza Krstnika.
Tudi pesnik
Objavil je več ciklov in knjig pesmi, med njimi Nočni dnevnik (2010). Bil je tudi scenograf pri Odru 57, eden od ustanovnih članov Grupe 69, kjer je sodeloval na vseh njenih razstavah do zadnje leta 1989.
Bil je tudi eden od podpisnikov pobude za ustanovitev Nove revije in pozneje član njenega uredniškega odbora ter sooblikovalec številnih njenih izdaj, še piše na spletni strani Sazuja.
