Kobariški muzej se je razvil iz muzejske zbirke, ki so jo leta 1990 uredili domačini. Sprva je deloval v okviru Turističnega društva Kobarid, po petih letih pa so ustanovitelji v soglasju z ministrstvom za kulturo prenesli upravljanje na neprofitno družbo z omejeno odgovornostjo, ki z muzejem upravlja še danes.
V letu 2011 se je muzej vpisal v razvid slovenskih muzejev. Za svoje delovanje je prejel najvišjo državno priznanje v muzealstvu - Valvasorjevo nagrado. Bil je nominiran za EMYA in prejel nagrado Sveta Evrope. Doslej so ga obiskale številne visoke osebnosti od monarhov, treh predsednikov Evropskega parlamenta, številnih predsednikov držav, vlad, ministrov, cerkva in Nobelovih nagrajencev.
V času svojega delovanja je organiziral več kot 40 razstav doma in v tujini, pri čemer so v muzeju še posebej ponosni na cikel predstavitve evropskih narodov v kobariški bitki, do odmevnih razstav v evropskih prestolnicah v času predsedovanja Slovenije EU. V ciklu muzejskih večerov je pripravil tudi 200 različnih kulturnih dogodkov.
Muzej je odprt vse dni v letu, njegov obisk pa dopolnjujejo z obiskom muzejev na prostem. Eden izmed njih je italijanska kostnica, zgrajena na Gradiču okoli cerkve sv. Antona, ki jo septembra 1938 odprl Benito Mussolini. V njo so bili z okoliških vojaških pokopališč preneseni posmrtni ostanki 7014 znanih in neznanih italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni.
Ravno danes je pri kostnici potekala tradicionalna spominska slovesnost, ki jo ob 98. obletnici kobariške bitke in v spomin na padle med prvo svetovno vojno organiziralo italijansko veleposlaništvo v Sloveniji. Nagovora sta imela državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak in veleposlanica Italije v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis. Sledil je obisk kobariškega pokopališča pred dnevom spomina na mrtve, kjer so položili vence.
