Janez Trdina je od leta 1842 obiskoval ljubljansko gimnazijo in leta 1850 tudi maturiral ter še istega leta odšel na Dunaj, kjer je študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Zraven je pri Franu Miklošiču študiral še staro cerkveno slovanščino. Ob študiju je prevajal za Mohorjevo družbo. Študij je dokončal leta 1853, diplomo pa je prejel leta 1854. Kot profesor je služboval v Varaždinu, kot pripravnik na varaždinski gimnaziji Štefana Muzlerja in od leta 1855 še na Reki. Leta 1867 je bil kazensko, predčasno upokojen zaradi pohujševanje mladine in ščuvanja le te proti državi in cerkvi.
Preselil se je v Bršljin pri Novem mestu, kjer je prehodil Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju in navadah. To je pozneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Dve izmed znanih njegovih del so njegove Bajke in povesti o Gorjancih in Narodne pripovedke iz bistriške doline (Pripovedka od zlate hruške). Leta 1849 je Janez Trdina objavil prve literarne prispevke v časopisu Slovenija.
Med letoma 1849 in 1851 je začel objavljati tudi svoje prve pesniške in pripovedne poskuse. Ljudske pripovedke je objavljal pod naslovom Narodne pripovedke iz Bistriške doline, leta 1850 pa je napisal prozni načrt za ep Pripovedka od Glasan-Boga. Sledili sta zgodovinsko-epska pesnitev Bran in pogin Japodov in satirična Pripovedka od zlate hruške. V tem času je napisal tudi literarnokritično razpravo Pretres slovenskih pesnikov, ki je bila izdana v Ljubljanskem časniku leta 1850 in Zgodovino slovenskega naroda, ki je izšla šele leta 1866.
Po letu 1851 Janez Trdina skoraj trideset let ni nič objavljal, po premoru pa je prvič objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1881 Verske bajke na Dolenjskem, v naslednjih šestih letih pa so v isti literarni reviji izhajale Bajke in povesti o Gorjancih. Umrl je 14. julija 1905 v Novem mestu.
Dogodki
1176 – v leganski bitki Lombardska zveza premaga vojsko Friderika I.
1727 – Peter II. postane ruski car
1790 – Rhode Island kot zadnja od prvotnih 13 kolonij ratificira ustavo ZDA
1848 – Wisconsin postane 30. država ZDA
1864 – Maksimilijan I. Mehiški pride prvič v Mehiko
1886 – John Pemberton začne oglaševati Coca-colo
1918 – nemški prodor proti reki Marni zaustavijo ameriške divizije
1953 – Edmund Percival Hillary in šerpa Tenzing Norgay se kot prva človeka povzpneta na Mount Everest
1958 – zaradi hude zunanje in notranje krize Charles de Gaulle ustanovi vlado narodne rešitve
1985 – v neredih na bruseljskem stadionu Heysel pred finalno tekmo pokala državnih nogometnih prvakov umre 39 ljudi
1990 – ruski vrhovni sovjet imenuje Borisa Nikolajeviča Jelcina za predsednika Ruske federacije
Rojstva
1860 – Isaac Albeniz, španski skladatelj
1892 – Frederick Schiller Faust – Max Brand, ameriški pisatelj, vojni dopisnik
1903 – Leslie Townes »Bob« Hope, ameriški komik, filmski igralec
1917 – John Fitzgerald Kennedy, ameriški predsednik
1922 – Jannis Ksenakis, grški skladatelj
1929 – Peter Ware Higgs, škotski fizik
1940 – Sardar Farooq Ahmad Khan Leghari, pakistanski predsednik
1961 – Melissa Etheridge, ameriška pevka
1967 – Noel Gallagher, angleški glasbenik
1968 – Silvo Plut, slovenski morilec
Smrti
1320 – Janez VIII. Aleksandrijski, koptski papež
1379 – Henrik II., kastiljski kralj
1453 – Konstantin XI. Paleolog, bizantinski cesar
1500 – Bartolomeu Dias, portugalski pomorščak
1814 – Josephine de Beauharnais, Napoleonova žena, francoska cesarica
1833 – Paul Johann Anselm Ritter von Feuerbach, nemški pravnik
1910 – Milij Aleksejevič Balakirjev, ruski skladatelj, dirigent, pianist
1911 – William Schwenck Gilbert, britanski dramatik
1914 – Paul von Mauser, nemški industrialec, razvijalec orožja
1982 – Romy Schneider, avstrijska filmska igralka
1994 – Erich Honecker, voditelj NDR
***null***
