Rodil se je kot prvi od sedmih otrok Andreja in Marije, rojene Huber. Izidorjeva mati je bila sremska Nemka iz premožne družine. Otroška leta je preživel pri teti Karolini, poročeni Hofbek. Gibal se je v krogih bogatih družin sremskih Nemcev, kar je vplivalo na njegov poznejši življenjski slog. V tetini hiši se je govorilo samo nemško in hrvaško, tako se je Izidor naučil govoriti slovensko šele po prihodu v Ljubljano, leta 1897, kamor je prišel s pomočjo bratranca Ivana Cankarja.
Leta 1926 je opustil duhovniški poklic, saj se ni več strinjal z institucijo celibata.
V Ljubljani je končal klasično gimnazijo in študij bogoslovja. Nato je študiral estetiko na univerzi v Louvainu in umetnostno zgodovino pri Maxu Dvořáku na Dunaju, kjer je 1913. doktoriral. Od 1914. do 1919. je bil urednik revije Dom in svet, v letu 1918–1919 pa glavni urednik časnika Slovenec. V zimskem semestru 1919–1920 je postal docent in 1923. izredni profesor na Univerzi v Ljubljani. Ob razpadu Avstro–Ogrske je v Zagrebu dejavno sodeloval pri združitvi južnoslovanskih narodov monarhije v državo SHS. Leta 1920 je na ljubljanski univerzi ustanovil katedro za umetnostno zgodovino, na kateri je predaval do vstopa v diplomatsko službo, v naslednjih letih pa je ustanovil Umetnostnozgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino. Reorganiziral je Narodno galerijo in dal pobudo za ustanovitev Moderne galerije.
Leta 1926 je opustil duhovniški poklic, saj se ni več strinjal z institucijo celibata. Istega leta se je poročil s hčerko mecenskega podjetnika Dragotina Hribarja Ničo. Po tragični smrti prvorojenke Kajtimare sta se zakonca drug drugemu odtujila, čeprav sta navzven ohranjala videz srečnega zakona, tudi zaradi diplomatskega protokola. Po vojni je bil jugoslovanski poslanik v Grčiji. Leta 1947 se je upokojil. V pokoju je veliko prevajal in se posvečal pisanju umetnostnozgodovinskih študij. Leta 1953 je postal redni član SAZU. Tik pred smrtjo se je s pomočjo Frana Saleškega Finžgarja spet vrnil k veri. 13. septembra mu je bilo podeljeno sveto bolniško maziljenje. Umrl je 22. septembra 1958 v sanatoriju Emona.
Dogodki
1308 – Celjski grofje postanejo štajerski deželnoknežji vazali
1370 – v Parizu začnejo graditi Bastiljo
1840 – v Gorici ustanovljen prvi slovenski zavod za gluhonemo mladino
1915 – nemška vojska v drugi bitki pri Yepru prvič uporabi bojne strupe
1918 – pomorska bitka za Zeeburgge
1941 – s podpisom dunajskega sporazuma si Nemčija in Italija razdelita ozemlje Slovenije
1945 – osvobojeno ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac
Rojstva
1707 – Henry Fielding, angleški pisatelj
1724 – Immanuel Kant, nemški filozof
1766 – Anne Louise Germaine Necker – Madame de Staël, francoska pisateljica
1854 – Henri La Fontaine, belgijski odvetnik, nobelovec 1913
1870 – Vladimir Iljič Uljanov - Lenin, ruski revolucionar
1878 – Zofka Kveder, slovenska pisateljica
1899 – Vladimir Nabokov, ruski pisatelj, pesnik in entomolog
1904 – Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik
1909 – Rita Levi-Montalcini, italijanska nevrologinja, nobelovka 1986
1911 – Maxwell Spencer Dupain, avstralski fotograf
1919 – Donald J. Cram, ameriški kemik, nobelovec 1987
1967 – Sheryl Lee, ameriška filmska igralka
1973 – Janko Narat (Jenki), glasbenik, humorist, pevec in kantavtor
1974 – Shavo Odadjian, ameriški basist iz zasedbe System of a Down
Smrti
1208 – Filip Poitouški, angleški škof Durhama
1355 – Eleanora iz Woodstocka, angleška princesa, grofica Gueldersa
1627 – Ahmad Baba, malijski pravnik, pisatelj
1672 – Georg Stiernhielm, švedski jezikoslovec, pesnik
1748 – Lovrenc Marušič – oče Romuald Štandreški, slovenski redovnik kapucin, dramatik
1840 – James Prinsep, angleški arheolog, kolonialni upravnik
1866 – Josip Tominc, slovenski slikar
1932 – Franc Ošlaj, slovenski zgodovinar, pisatelj in iredentist na Madžarskem
1983 – Earl Kenneth Hines, ameriški džezovski pianist, skladatelj
1986 – Mircea Eliade, romunski religiolog, zgodovinar, filozof
1994 – Richard Milhous Nixon, ameriški predsednik
